Si Za Kratko Šalo Murray?
“Kaj dobiš, če križaš duševno bolnega odpadnika z družbo, ki ga izloči in obravnava kot smet?!” “Povej!” “Dobiš, kar si jebeno zaslužiš!” Bum.
Arthur je moški srednjih let, ki dela kot klovn in živi skupaj z mamo. Družba ga ne obravnava najbolje. Prikazan je kot žrtev, pogosto pretepen in zlorabljen s strani sodelavcev in neznancev. Očeta ne pozna, mati je duševno bolna. V stresnih situacijah se začne nekontrolirano smejati. Njegov problem je ironija, ponazarja trpljenje. Je zaščitni mehanizem. Torej. Nikomur ni mar za Arthurja. Po incidentu v bolnišnici ga odpustijo iz klovnovska podjetja. Je frustriran, jezen in prizadet. Sedi na temni in umazani podzemni železnici. Trije pijani moški začnejo nadlegovati žensko. Arthur se začne smejati, zato ga pretepejo. Nebogljen leži na tleh, v zadnjem trenutku vzame pištolo in “bum bum bum”. Vsi trije prasci ležijo v mlaki krvi. Vrata se odprejo, začne bežati.
Sledi najboljša scena filma. Zapuščeno stranišče, temna svetloba, slišati je minimalistično glasbo violončela. Arthur počasi pleše. Njegovi gibi so popolnoma usklajeni z glasbo in temačnim vzdušjem. Stari Arthur zapušča telo, rojeva se novi Arthur.
Frustracija, jeza, zamerljivost, gnus in seksualna energija, ki se je od rojstva nabirala v “klovnu” je našla pot ven. Predstavljajte si, kako je biti nadlegovan s strani matere. S strani družbe. S strani prijateljev. Arthur se je ves čas smejal, čeprav bi se lahko jokal. Predstavljajte si življenje brez očeta. Nihče mu ni pokazal, kako se soočiti z nasilneži in agresijo, ki jo skriva v sebi. Eksplozija je bila le vprašanje časa. Ko je v podzemni železnici pritisnil na sprožilec je čutil (verjetno prvič v življenju) občutek nadzora. Prvič je poskrbel zase. Ni bil več nesposoben kup dreka ampak junak. Končno je imel moč in nadzor v svojih rokah. Od te noči naprej ni bil več isti. Temna stran Arthurja je imela dovolj zatiranja zato ga je ulovila in mu dala vedeti, da obstaja. Končno je v življenju videl smisel.
“Uspešni ljudje bomo na luzerje vedno gledali kot klovne” pravi televizijski napovedovalec. Tako se začne “klovnovska” revolucija, ki jo sproži nihče drug kot glavni junak. Všeč mu je, ko ljudje govorijo o klovnu, ki je ubil tri izmed “uspešnih ljudi”. Dobil je pozornost, po kateri je toliko časa hrepenel. On je moški, ki je začel revolucijo. Možakar, ki ima stvari pod nadzorom. Ima moč. Vsi ga spoštujejo. On je šef.
Get Filip Lazar’s stories in your inbox
Join Medium for free to get updates from this writer.
Ko sistem ne poskrbi za ljudi v stiskah se stvari začnejo sesuvati. Jasno je videti, da bi Arthur potreboval psihično pomoč ampak mu je mesto ni zagotovilo. In verjetno ni bil edini. Zato se stvari začnejo sesuvati.
Stari Arthur obstaja samo še v odnosu z mamo. Ko izve, da je posvojen zaduši ta odnos. Dobesedno. Medtem ko drži vzglavnik na mamini glavi se nasmehne in reče: ‘Mislil sem, da je moje življenje tragedija ampak zdaj vem da je komedija’. Ubiti mater je le simbol. Simbol osamosvojitve, kako poskrbeti za lastno srečo sam.
Murray, moški, ki ga je zasmehoval pred celo državo ga povabi na TV oddajo. Arthur je dolgo je čakal na to priložnost. Namig kaj se zgodi na najbolj gledani oddaji večera dobite v naslovu.
Psihoterapija je draga, veliko ljudi si je ne more privoščiti. Vlada gleda v zrak, psihologi se počutijo ogroženi. Posel šarlatanov, ki zdravijo s čarobnimi palčkami cveti. V vaseh je obisk terapevta še vedno stigma. Mnogi trpijo v tišini. Tudi Arthur je trpel v tišini, poglejte kako je končal.
Začnimo iskati temo, preden tema najde nas.
