<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0" xmlns:cc="http://cyber.law.harvard.edu/rss/creativeCommonsRssModule.html">
    <channel>
        <title><![CDATA[Stories by Katja Lihtenvalner on Medium]]></title>
        <description><![CDATA[Stories by Katja Lihtenvalner on Medium]]></description>
        <link>https://medium.com/@lihtenvalner?source=rss-895d9f5431f2------2</link>
        <image>
            <url>https://cdn-images-1.medium.com/fit/c/150/150/1*LrY6FmQFNB77MMBsfAdMFA.jpeg</url>
            <title>Stories by Katja Lihtenvalner on Medium</title>
            <link>https://medium.com/@lihtenvalner?source=rss-895d9f5431f2------2</link>
        </image>
        <generator>Medium</generator>
        <lastBuildDate>Fri, 20 Nov 2026 07:31:30 GMT</lastBuildDate>
        <atom:link href="https://medium.com/@lihtenvalner/feed" rel="self" type="application/rss+xml"/>
        <webMaster><![CDATA[yourfriends@medium.com]]></webMaster>
        <atom:link href="http://medium.superfeedr.com/" rel="hub"/>
        <item>
            <title><![CDATA[Priložnostno učenje v okviru projekta o inkluziji — EPALE — European Commission]]></title>
            <link>https://lihtenvalner.medium.com/prilo%C5%BEnostno-u%C4%8Denje-v-okviru-projekta-o-inkluziji-epale-european-commission-d45dc2b61f2b?source=rss-895d9f5431f2------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/d45dc2b61f2b</guid>
            <category><![CDATA[learning]]></category>
            <category><![CDATA[informal-education]]></category>
            <category><![CDATA[documentary]]></category>
            <category><![CDATA[down-syndrome]]></category>
            <category><![CDATA[erasmus-plus]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Katja Lihtenvalner]]></dc:creator>
            <pubDate>Sun, 05 May 2024 04:50:19 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2024-05-05T04:50:19.138Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<h3>Priložnostno učenje v okviru projekta o inkluziji — EPALE — European Commission</h3><p>Letos februarja se je zaključilo še eno plodno sodelovanje v okviru projekta Erasmus Plus, v katerem je sodelovalo pet držav med drugim tudi partnerji iz Slovenije. Z zgovornim naslovom “Prizadevanje za inkluzijo” <a href="https://work4inclusion.eu/">(“Work for Inclusion” </a>) so se partnerji, ki jih je povezovala italijanska koordinacijska organizacija iz Kalabrije , združili pri raziskovanju različnih nacionalnih primerov vključevanja oseb z Downovim sindromom (v nadaljevanju DS) na trg delovne sile. Udeleženci projekta so se udeležili štirih različnih obiskov (LTT), kjer so izmenjevali izkušnje, znanje in se pogovarjali o nacionalnih praksah.</p><p>V kalabrijski Kosenci je bil organizator koordinacijski partner, ki je skupaj z lokalno kooperativo za osebe z ovirami , priredil več delavnic za tuje obiskovalce. V Bolgariji smo se srečali v prestolnici Sofiji, kjer smo znanje izmenjavali pod vodstvom izkušenega . V Grčiji smo obiskali vzhodno mediteransko mesto Katerini, kjer nas je lokalna organizacija za osebe z ovirami , vključila v svoj vsakodnevni program. V Španiji pa smo čas preživeli v šoli za otroke iz socialno ogroženega okolja <a href="https://vistillas.amgr.es/nuestro-centro/">Centro Ave María “Vistillas” </a>ter se vključili v aktivnosti partnerjev iz Granade <a href="https://doceteomnes.es/">Docete Omnes </a>.</p><p>Slovenski partner je v projektu sodeloval kot tehnični izvajalec, saj smo tekom projekta snemali dokumentarni film, ki je zdaj že <a href="https://www.youtube.com/channel/UCY1REmv7kz1AEj8YCRTLWMQ">dostopen na spletu </a>in nosi naslov: “Življenje brez omejitev”. Dokumentarec sta ustvarili nemška filmarka <a href="https://katrinweissler.com/work">Katrin Weissler </a>ter avtorica tega članka. Četudi imam dolgo desetletje profesionalnih izkušenj iz medijskega sveta, sem raziskovalno vpeta v področje izobraževanja in učenja odraslih, zato me ves čas zanima, kako se ljudje v različnih situacijah učijo. Potem ko smo kamere ugasnili, dokumentarec obdelali ter projekt zaključili je prišel čas za refleksijo. Na štiri mednarodne obiske so partnerji poslali po dve osebi z DS ter po dva spremljevalca. To so bili delovno osebje iz institucij, ki so jih osebe z DS obiskovale ali pa družinski člani, ki so bili tesno vpeti v življenje oseb z DS. Ker so bile osebe z DS absolutni protagonosti projekta, pa je mene zanimalo kakšne učne priložnosti so se vzpostavile za njihove spremljevalce, česa so se naučili, kaj so spoznali in kaj so odnesli domov.</p><p>Priložnostno učenje velja za najbolj pristno obliko človeškega učenja, ki ni vezano na formalne ali neformalne izobraževalne strukture. V osnovi gre za proces učenja, ki se spontano razvija in se osredotoča na pridobivanje znanja in spretnosti iz vsakdanjega življenja, ne glede na učni načrt. Namen priložnostnega učenja je pogosto upiranje ideji, da se znanje lahko zgolj predpiše ali vsili, ter spodbujanje samoiniciativnega in kontekstualnega pridobivanja znanja. Segmente priložnostnega učenja, ki sem jih želela zajeti v tem članku, bodo omejeni na manjšo skupnost, ki se je namerno povezala za namene izvedbe projekta in bo kot bomo lahko videli zajemala različne vrste znanja, ki so si ga pridobili popolnoma spontano. Za potrebe tega članka sem intervjuvala štiri ženske, ki so se udeleževale srečanj in jim zastavila podobna vprašanja.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*kunshfa8mrDoLzMJ0Esoxg.jpeg" /><figcaption>Elena Capocasale skupaj s sestro Lindo in drugimi udeleženkami delavnic. (Photo: Katja Lihtenvalner)</figcaption></figure><h3>Inkluzivne prakse</h3><p>V uvodu sem skušala predstaviti, da so bili udeležnci izpostavljeni različnim nacionalnim, terapevtskim ter družbenim kontekstom. Povprašala sem jih zato, kje vidijo najboljše primere dobre inkluzivne prakse? Četudi so obiski trajali samo nekaj dni, so imeli udeleženci priložnost znanje pridobivati tudi s pomočjo izmenjevanja izkušenj v času, ko so bivali z ostalimi obiskovalci, se skupaj z njimi udeleževali delavnic, skupaj pa so preživljali tudi večere, ko so se pogosto razvile zanimive debate.</p><p>Kot državo z najbolj progresivno inkluzivno prakso, so naše intervjuvanke izbrale Italijo. “Država izvaja celovito zakonodajo in programe, ki dajejo prednost vključevanju in opolnomočenju oseb z DS. Italijanski inkluzivni izobraževalni sistem zagotavlja, da imajo otroci z DS dostop do rednega šolanja, kar jim omogoča, da se učijo skupaj s svojimi vrstniki in razvijajo dragocene socialne veščine. Poleg tega Italija posameznikom z DS in njihovim družinam zagotavlja obsežne podporne storitve in vire, vključno z zdravstvenim varstvom, zaposlitvenimi možnostmi in programi vključevanja v skupnost. Poleg tega Italija z močnim poudarkom na spodbujanju raznolikosti prispeva k družbi, ki ceni vključevanje in sprejema edinstvene prispevke vsakega posameznika, ne glede na njegove sposobnosti. S svojo neomajno zavezanostjo socialni inkluziji je Italija svetel zgled drugim državam, ki si prizadevajo ustvariti pravičnejšo in spodbudnejšo družbo za posameznike z DS in drugimi ovirami,” nam je svoje videnje popisala grška psihologinja Katerina Katsara iz organizacije Merimna.</p><p>Tekom projekta smo spoznali posameznice z DS, ki so bile zaposlene ter živele dokaj samostojno, kar je vsekakor vplivalo na to, da se je italijanska praksa pokazala za najuspešnejšo. Osebe z DS se sicer med sabo zelo razlikujejo, vendar romunska vodja Organizacije za Downov sindrom iz Bukarešte meni, da je tekom mobilnosti spoznala pomembnost ne samo inkluzije, ampak pomena razvejenega sklopa aktivnosti za osebe z DS. “Tekom obiskov sem se začela zavedati pomembnosti inkluzije oseb z DS v skupnost skozi različne aktivnosti. Projekt je pomagal pri predstavitvi širše palete tovrstnih praks,” je pojasnila Georgeta Bucur.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*eqTMDWrA-nPQWa3Q8giLdQ.jpeg" /><figcaption>Georgeta Bucur (Photo: Katja Lihtenvalner)</figcaption></figure><h3>Medkulturna izmenjava</h3><p>Za vse vprašane udeleženke je izkušnja pomenila medkulturno izmenjavo različnih praks. “Vtisi o projektu so izjemno pozitivni, saj nam je pokazal, da lahko osebe z intelektualnimi ovirami zlasti tisti z DS dobijo glas in da lahko vzpostavijo izpolnjujoče osebno in poklicno življenje. S tem projektom smo dobili vpogled v izzive, s katerimi se soočajo različne države in kako jih najbolje podpreti in opolnomočiti pri obvladovanju njihovih ovir. Na tak način smo poglobili svoje razumevanje strategij upravljanja, ki jih uporabljajo drugi. Vendar sem še vedno razočarana, da je vključevanje posameznikov z DS v sodobni družbi še vedno dojeto kot tabu, ustrezna podpora ni vedno zagotovljena, tako pa njihov celostni potencial pogosto ostaja neizkoriščen,” meni Italijanka Elena Capocasale, ki skupaj s svojo sestro Lindo vodi organizacijo za Downov sindrom v Kalabriji.</p><p>Tudi María del Mar Alonso Sánchez se je v življenje oseb z DS vključila zaradi osebne izkušnje, saj je mati hčerke, ki ima DS. Pove, da je bila navdušena nad različnimi delavnicami namenjenim osebam s posebnimi potrebami, ki ponujajo zanimive priložnosti za osebno rast in razvoj spretnosti, opozorila pa je, da ni bila priča dovolj primerom inkluzije. “Partnerji so nam pokazali različne vrste aktivnosti, kjer so bile osebe z DS vključene med druge osebe s posebnimi potrebami. Drugače pa lahko povem, da se je ta izkušnja izkazala za zelo poučno, tako v čustvenem smislu kot v smislu graditve medkulturnih odnosov in razumevanja. Spoznala sem, kako posamezniki z DS uporabljajo svoje znanje ter kažejo izjemno odpornost in odločnost pri premagovanju izzivov in preseganju pričakovanj.”</p><p>Vsi udeleženci so se strinjali, da ne glede na kulturne in jezikovne razlike komunikacija ni bila nobena ovira, saj so se brez znanja tujih jezikov tudi udeleženci z DS odlično sporazumevali med sabo. “To kaže na njihovo prirojeno sposobnost povezovanja in sporazumevanja, ki presega jezikovne ovire, kar kaže na moč pristne človeške povezanosti,” zaključuje Španka.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*lM_iR_95fy8WMYQIdTkpYA.jpeg" /><figcaption>María del Mar Alonso Sánchez skupaj z udeleženci delavnic. (Photo: Katja Lihtenvalner)</figcaption></figure><h3>“Dokumentarec osvetljuje svet oseb z DS”</h3><p>Na drugi strani je tehnični partner vstopal v projekt z manj osebnimi in profesionalnimi izkušnjami, ampak sta ustvarjalki zasedli neko mesto opazovalk, ki pa ju ni pustilo nedotaknjenih.</p><p>“Projekt mi je omogočil dostop do intimnega življenja oseb z DS ter hkrati opazovanje mednacionalnih praks. Izkušnja je bila neprecenljiva. Naučila sem se, kako drugače ljudje z DS gledajo na svet, kako dojemajo sebe in kako so srečni. Spoznala sem tudi, da osebe z DS oddajajo ljubezen brez nekih omejitev, bližina jim je pomembna, ne ukvarjajo pa se s tem, kako jih družba vidi. Na drugi strani mi je vpogled v njihova življenja omogočil, da sem spoznala, kako zelo se naša družba peha za uspehi in kako je fokusirana na dosežke ter kariere. Svet oseb z DS je drugačen: njihove vrednote so prijateljstvo, podpora, med sabo se spodbujajo ter se življenja veselijo,” svoje doživetje opisuje Katrin Weissler, nemška režiserka, scenaristka in videaistka ter dodaja: “Z dokumentarcem želim osvetliti del družbe, ki je neviden in spregledan, ker so dojemani kot neperspektivni.”</p><p>Ker sva dokumentarec kreirali skupaj, so se najine ideje ves čas prepletale skozi diskusije, ki sva jih imeli, da bi ustvarili film, ki družbi nastavlja ogledalo. Kot soavtorica filma lahko tako tudi sama povem, da je bil projekt priložnost za učenje, za vpogled v privatni svet oseb, ki nam ga sicer ne bi bilo mogoče spoznati. Pri ustvarjanju sem ostajala kritična do družbe, saj sem skozi snemanja ter intervjuje spoznala, da je glavna ovira v življenju oseb z DS, družba sama.</p><p>Živimo v neoliberalni družbi, kjer je pehanje za materialnimi vrednotami glavni standard. Življenja in ustvarjanje ranljivih oseb, ki pa teh standardov ne morejo doseči, so zato dojemana kot manj pomembna. S filmom sva si zato želeli prikazati emoncionalni in čuteč svet ljudi, ki tako kot vsi mi sanjajo, se zaljubljajo, hrepenijo, razmišljajo in se veselijo življenja. Narativo zato vodijo protagonisti sami, ki so edini, ki lahko o svojih izkušnjah povedo največ. Dokumentarec je zato učna izkušnja, ki vas bo popeljala na pot drugačnega dojemanja sveta. Sveta brez ovir.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*TBxnflp9jqOI7lZpfADrhg.jpeg" /><figcaption>Katrin Weissler tekom snemanja. (Photo: Katja Lihtenvalner)</figcaption></figure><p><a href="https://twitter.com/Lihtenvalner">Katja Lihtenvalner </a><em>, doktorska kandidatka s področja izobraževanja odraslih, medijska analitičarka, novinarka in producentka.</em></p><p><em>Originally published at </em><a href="https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/priloznostno-ucenje-v-okviru-projekta-o-inkluziji"><em>https://epale.ec.europa.eu</em></a><em>.</em></p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=d45dc2b61f2b" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Neoliberalizem v Grčiji — vožnja v napačno smer — RAZPOTJA]]></title>
            <link>https://lihtenvalner.medium.com/neoliberalizem-v-gr%C4%8Diji-vo%C5%BEnja-v-napa%C4%8Dno-smer-razpotja-07cb6819573d?source=rss-895d9f5431f2------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/07cb6819573d</guid>
            <category><![CDATA[corruption]]></category>
            <category><![CDATA[neoliberalism]]></category>
            <category><![CDATA[train-accident]]></category>
            <category><![CDATA[greece]]></category>
            <category><![CDATA[athens]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Katja Lihtenvalner]]></dc:creator>
            <pubDate>Wed, 01 May 2024 08:05:51 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2024-05-01T08:10:09.198Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<h3>Neoliberalizem v Grčiji — vožnja v napačno smer — RAZPOTJA</h3><h4>GRČIJA: Neoliberalizem — vožnja v napačno smer</h4><p>Zadnjega februarja letos se je nekaj pred polnočjo v vzhodni Grčiji zgodila največja železniška tragedija v zgodovini države. Dva vlaka sta drvela s hitrostjo do 160 km/h eden proti drugemu. Prišlo je do silovitega trka. Umrlo je 57 ljudi, od tega veliko mladih, še 25 jih je utrpelo težje posledice nesreče, k žrtvam pa moramo prišteti tudi tragične žalujoče, ki nosijo težke mentalne in psihološke travme.</p><p>Nesreča vlakov je razkrila večplastne težave z obnovo dotrajanih železniških infrastruktur, nedelovanje varnostnih mehanizmov, a tudi politično aroganco. Je posledica, a tudi evidenten primer neučinkovitosti delovanja neoliberalnih varčevalnih ukrepov, ki so jih dolgo izvajale domače politične elite.</p><p>Nesrečni dogodek, ki se je zgodil v temni grški noči, zato ni nobeno presenečenje. Grčija ekonomsko, družbeno in politično propada že do te mere, da je danes življenje državljanov postalo ogroženo. Varen ni več nihče.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*l-pBN3_qRw4IBfdS9OcZvA.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><h3>Neoliberalizem pride v državo</h3><p>Tuji posojilodajalci (Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Evropska komisija) so v Grčijo na povabilo lokalnih političnih oblastnikov prispeli leta 2010.</p><p>Država je v zameno za preko 200 milijard evrov vredna posojila, ki ga je dobivala v več svežnjih, začela z izvajanjem neoliberalnih varčevalnih ukrepov, ki so predvidevali reze v javni sektor, odpuščanja in razprodajo državnega premoženja ter izvedbo specifičnih ekonomskih reform.</p><p>V divjem procesu privatizacije je oblast prodala vse najpomembnejše prometne infrastrukture: največje grško <a href="https://www.dw.com/en/greece-in-the-port-of-piraeus-china-is-the-boss/a-63581221">pristanišče Pirej</a>; 14 <a href="https://www.fraport-greece.com/eng/">regionalnih letališč</a>, ki povezujejo turistično najatraktivnejše dele države in pa <a href="https://www.investigate-europe.eu/en/2022/etr470-train-switzerland-greece-italy-trainose/">edine železnice</a> v državi.</p><p>Grčija je povsem izgubila nadzor in avtonomijo pri nadzoru ter konstrukciji prometnih poti v državi.</p><p>Enaka usoda je doletela Helenske železnice, nekoč državno podjetje, ki so bile leta 2017 za 45 milijonov prodane italijanskim državnim železnicam, Ferrovie dello Stato Italiane. Novi lastniki so delovali tako kot je v Grčiji pogosto: brez nadzora, z nemalo improvizacije, uslužbenci so delali brez usposabljanj in ustreznih dovoljenj.</p><p>Za upravljanje in vzdrževanje železniške infrastrukture je še vedno skrbelo državno podjetje OSE. OSE je država izčrpala do te mere, da je že dolga leta delovala z okrnjenim delovnim osebjem, nesposobna posodabljati železniško infrastrukturo ter slediti sodobni digitalni tehnologiji v železniškem prometu.</p><p>»Na nekaterih delih delujemo brez signalizacije, brez varnostnih mehanizmov, nimamo elektronskih sistemov in premalo osebja. Ministrstvo rotimo že leta, zgodilo se ni nič,« so ob nesreči povzemali delavci, ki so tudi sami izgubili 11 svojih sodelavcev.</p><p>Ob tragičnem dogodku je minister za promet Kostas Karamanlis iz vladajoče konzervativne Nove demokracije odstopil in prevzel »politično odgovornost«. Vendar je uradno vlada Kiriakosa Mitsotakisa odgovornost prevalila na »človeški faktor« in se od nesreče oddaljila.</p><p>»Poiskali bomo odgovorne. Preiskovalni organi bodo opravili svoje delo,« je javnost nagovoril grški premier in nakazal, da bodo prst usmerili predvsem v delavce, ki so postali glavne tarče tragedije. Pri tem so jim pomagali še vplivni mediji, katerih lastniki že dolgo v odprtem zavezništvu poslovno sodelujejo z vidnimi politiki v državi. Odkrito so v slogu vladne retorike vso odgovornost <a href="https://www.in.gr/2023/03/21/greece/tempi-kathara-grammata-sta-tefteria-kai-ypografes-metro-asfaleias/">zvrnili</a> na upravljalca železnic OSE in pa strojevodjo.</p><p>Manipuliranje s čustvi javnosti in ustvarjanje sovražne klime v času tragičnega dogodka je bilo storjeno sistematično in načrtno. Grška vlada se je dodatno odkrito posluževala še ene neoliberalne narative, ki jo iz rokava potegne vedno, ko je bilo potrebno iskati odgovornost za neučinkovit in propadajoč javni sistem:</p><p>»Državljani bodo morali prevzeti tudi individualno odgovornost«.</p><p>Grški premier je član ene izmed najbolj vplivnih družin v državi in spada v izbrano politično domačo oligarhijo. Mitsotakis je bil vrsto let poslanec, njegova sestra Dora Bakojianni je bila ministrica in je še vedno poslanka, njegov nečak Kostas Bakojiannis je župan Aten, ostali člani družine zasedajo celo vrsto drugih pozicij v političnem svetu.</p><p>Politične elite so se dolgo trudile, da so si državo povsem podjarmile in danes jo vodijo kot zasebno podjetje.</p><p>Zgodovina je zato še edina, s čimer se Grki radi kitijo in obračanje k mitom edino, kar množico še drži pokonci. Politične elite zato ogromno vlagajo v grajenje svojega imidža, ki je vedno vezan na tradicijo, zgodovinsko preteklost, pa tudi lojalnost grški ortodoksni cerkvi.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*nYHx1zv2h7ekW7qrucj4lA.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><h3>Grške družinske dinastije</h3><p>Grčiji že od 19. stoletja vladajo družinske dinastije (Venizelos, Mitsotakis, Papandreou, Karamanlis, Vardinojiannis, Benaki ipd.). Njihova imena se povezujejo v vojni za neodvisnost Grčije od Otomanskega imperija in zato simbolizirajo narodne heroje ter nastopajo v šolskih učbenikih skoraj kot polbogovi. Po njih se imenujejo glavne avenije v največjih mestih, ulice v vsakem grškem mestu, letališča, itd.</p><p>Vsaka pot v Grčiji je tlakovana z miti iz polpretekle zgodovine.</p><p>Njihovi potomci danes oblast izvršujejo preko dveh ideološko različnih političnih strank: konzervativne Nove demokracije ter socialdemokratov Pasok. V iskanju kompromisov stranki nimata težav in državo izmenjaje, a vedno v koalicijskem partnerstvu, vodita že od padca vojaške hunte leta 1974. Obe druži visoka mera nepotizma, korupcije in škandalov vseh vrst (medijskih, varnostnih, pedofilskih ipd).</p><p>Obe stranki svoj politični slog gradita na populizmu in nacionalnih floskulah. Njihove obljube so visokoleteče, njihove politične pogosto poteze povezane z zasebnimi interesi. V štirih desetletjih so zgradili hobotnico, preko katere regulirajo državne institucije in javno upravo, ter se vedno povezujejo z zasebnim izbranim kapitalom. Močno koruptiven sistem je trdovratno zakoreninjen, med drugim pa je tesno povezan tudi z ladjarskimi družinami, medijskimi mogotci ter lastniki nogometnih klubov.</p><p>Grški vodilni politiki živijo v elitnih vilah, vozijo se z avtomobili z zatemnjenimi šipami, njihovo otroci se šolajo v privatnih kolidžih v tujini, njihovo premoženje se šteje v milijonih. So nedotakljiva kasta, ki z realnostjo preostale Grčije nima ničesar skupnega. Zdravijo se v zasebnih bolnišnicah, z vlaki se ne vozijo, življenje množice jim je tuje. Cela vrsta gospodarskih škandalov nakazuje, da zakoni za njih ne veljajo.</p><p>Tako je npr. žena sedanjega grškega premierja Mitsotakisa, Maria Eva Virginia Grabowski Mitsotakis, delničarka podjetja, ki je <a href="https://offshoreleaks.icij.org/nodes/80071353">del mednarodne off-shore</a> mreže s sedežem na Sejšelih. Svojih večmilijonskih dohodkov neznanega izvorane zna pojasniti, sicer pa je za grške davčne organe zaradi svojega družbenega položaja nedotakljiva.</p><p>Mitsotakis, ki je svojo mladost preživel v elitnih mednarodnih kolidžih in z javnostjo z obilo nespretnosti komunicira samo preko izbranih medijev, je po tragediji vlakov tako mladim študentom nonšalantno svetoval: »naj države ne zapuščajo in se tudi oni žrtvujejo ter ’nastavijo hrbet’,« kot pravi grška fraza.</p><p>Da bi narahlo omilil javni diskurz in besno javnost, je kasneje napovedal predčasne parlamentarne volitve, ki so se odvile najprej 21. maja in se ponovile še 25. junija. Na njih je s prevladujočo večino zmagala Nova demokracija s približno 40% ter si zaradi spremenjene volilne zakonodaje, ki daje prednost zmagovalni stranki z dodatnimi sedeži, zagotovila absolutno večino.</p><p>Pravo alternativo zakoreninjenemu obstoječemu političnemu sistemu, ki poleg gospodarskih zaveznikov sobiva v tesnem sožitju tudi s sodnim sistemom, si je težko sploh predstavljati.</p><p>Vizijo o tem, kako bi lahko bilo, je januarja 2015 predstavila levičarska Siriza.</p><p>A tudi njen vlak je šest mesecev kasneje odpeljal in trčil v lastne obljube.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*RHiNNuPOGgFMWJkgGOu7Wg.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><h3>Siriza — alternativa neoliberalizmu</h3><p>Zgodba o nastanku največjega političnega levičarskega upa 21. stoletja — koalicije radikalnih strank Siriza se je začela že pred časom ekonomske krize 2009. Zagon za okrepljeno formiranje, prepoznavnost in glasno politično participacijo ji je dalo samoniklo gibanje, ki se je upiralo varčevalnim ukrepom na ulicah in trgih po celotni država. To se je izdatno okrepilo po tem, ko je vlada socialdemokrata Jorgosa Papandreouja v državo 2010 pripeljala tuje posojilodajalce.</p><p>Neoliberalno plenjenje neslutenih dimenzij je povzročilo izredno stanje v državi v obliki protestov, na katerih je bilo pogosto po več tisoč ljudi.</p><p>Četudi Siriza ni bila rojena samo na ulici, so bili za njeno priljubljenost ključni proti-vladni in proti-varčevalni protesti v tistem obdobju. Sama sem imela priložnost, da sem to večletno formiranje spremljala od blizu, zato bi obdobje delovanja stranke Siriza razdelila na štiri faze:</p><p><em>Faza formiranja (od 2004 do januarja 2015)</em></p><p>Siriza je svoje ključne temelje zgradila v protikapitalistično gibanje in radikalne levičarske formacije v politično živahnem obdobju. Te so v Sirizi dobile zelo realno možnost političnega participiranja, ljudje pa upanje.</p><p>Zgodil se je 25. januar 2015 in Siriza je na zgodovinskih parlamentarnih volitvah zmagala.</p><p>»Grčija opušča varčevanje in napreduje z upanjem, optimizmom, z dostojanstvom ter vztrajnimi koraki proti spreminjajoči se Evropi,« je v svojem zmagovalnem govoru na odru v centru Aten <a href="https://www.youtube.com/watch?v=crWeh9Karbw">napovedal</a> novi grški premier Aleksis Cipras. Naznanil je tudi, da se bo njegova vlada »borila proti oligarhiji«.</p><p>Pred nami se je odvijala zgodovina. Alternativa neoliberalni pošasti se je oblikovala pred našimi očmi. Bila je glasna, odločna ter v tistem obdobju še nepokorna.</p><p>Sledilo je:</p><p><strong><em>Prvo obdobje vodenja Sirize (januar 2015 — julij 2015)</em></strong></p><p>Priča smo bili še nikoli videnim prizorom do takrat: grški politiki so se upirali mednarodnim posojilodajalcem ter prihajali na sestanke v Bruselj s pokončno držo. Na drugi fronti so Grki v centru Aten organizirali shode v podporo vladi.</p><p>»Ne dajte se! Z vami smo,« se je slišalo izpred grškega parlamenta.</p><p>Še vedno menim, da je imel 40-letni Cipras tudi zaradi svoje mladosti takrat zgodovinsko priložnost, da postane novodobni simbol mednarodne levice in neomarksistični idol.</p><p>A sledil je znameniti julijski referendum leta 2015.</p><p>Grki so bili ponovno pozvani, naj odločijo. Vprašani so bili, ali so pripravljeni sprejeti nove varčevalne ukrepe? Iste varčevalne ukrepe, zaradi katerih je zgubila prejšnja vlada in iste varčevalne ukrepe, ki jim je Siriza napovedovala vojno.</p><p>Odgovor: »da ali ne«. Danes je bil zloglasni »Ne referendum« (bolj poznan kot »Ohi referendum« iz grške besede » όχι« v prevodu: »ne«) za mnoge jasen znak, da ima Ciprasova vlada v ključnih pogajanjih s finančnimi institucijami dvome.</p><p>Kljub ogromnemu pritisku, bančnim špekulacijam, grožnjam z bankrotom in zaprtimi bankami, so ljudje še enkrat pokazali svojo absolutno podporo Ciprasovi vladi: več kot 61% ljudi se je odločilo, da ne želijo novih varčevalnih ukrepov.</p><p>Toda v zakulisju je Ciprasova vlada že imela druge načrte.</p><p><strong><em>Drugo obdobje vodenja Sirize (julij 2015 — julij 2019)</em></strong></p><p>Vodstvo Sirize je julija 2015 glasovalo za nov varčevalni paket tako imenovani Četrti Memorandum. 13. julija pa je parlament uradno kljub nasprotni odločitvi ljudi sprejel tri leta novih varčevalnih ukrepov v zameno za novo posojilo.</p><p>Ciprasova vlada je najprej zamenjala neubogljive ministre kot je bil Janis Varufakis, ki je bil takrat kot finančni minister izstreljen kot rock zvezda v politične vode; sledil je Panos Lafazanis; Zoi Konstantopoulou; Manolis Glezos, Kostas Lapavistas, itd. Od stranke se je odtrgal tudi njen podmladek.</p><p>Siriza je potem vladala vse do konca mandata 2019 in je vse do leta 2018 delovala popolnoma brez avtonomije odločanja. Slediti je morala ukazom mednarodnih posojilodajalcev, ki so jih zdaj preimenovali v »Institucije« ter izvrševati reforme po njenem nareku.</p><p>To je bilo tudi obdobje, ko so grške železnice prodali italijanskemu državnemu podjetju.</p><p>Cipras je iz zgovornega in nasmejanega politika postal zagrenjen in oddaljen od množice. Nič se ni več sprehajal med ljudmi. Dnevi, ko so ljudje klicali za njim, se objemali in fotografirali, so bili mimo.</p><p><strong><em>Siriza do danes</em></strong></p><p>Julija 2019 je na parlamentarnih volitvah Siriza izgubila proti Novi Demokraciji. Njeni koalicijski partnerji Neodvisni Grki pa se niso uvrstili niti v parlament. Najbolj tragični so bili prizori na njenih shodih in protestih. Siriza je izgubila svoj najbolj vitalen del: uporne ženske, žilave delavke, matere, študente, dijake. Škoda je bila nepopravljiva. Na shodih so zdaj sedele postarane kravate. Prej ponosni so se zdaj mnogi oddaljevali od te stranke.</p><p>Siriza tako ni ustavila neoliberalnih struj, ampak je z njimi sklenila soglasje v obliki novih varčevalnih ukrepov, proti katerem je včasih tako glasno nastopala.</p><p>S tem je dokončno pokopala upe Grkom, pa tudi ostali evropski levici, in pristala na smetišču zgodovine.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*55H7O7sRVWqRxLyC3FG4mw.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><h3>Neoliberalizem dehumanizira</h3><p>V paralelnem, a še kako resničnem svetu grških gospodinjstev, je neoliberalizem osiromašil socialno državo in državljane potisnil v revščino in negotovost. Varčevalni ukrepi, ki jih je Grčija uvedla v zadnjem desetletju, so imeli katastrofalne socialne posledice za prebivalstvo.</p><p>Zaradi varčevanja je vlada zmanjšala javne investicije in javne storitve, kar je povzročilo upad gospodarske aktivnosti in zmanjšanje števila delovnih mest. Rezultat je bila visoka stopnja brezposelnosti, ki je imela resne socialne posledice, kot so izguba dostojanstva, revščina in socialna izključenost.</p><p>Povečalo se je število ljudi, ki živijo pod pragom revščine. Po podatkih grškega statističnega urada (ELSTAT) se je revščina v Grčiji povečala po letu 2010, ko so bili uvedeni varčevalni ukrepi. Leta 2009 je stopnja tveganja revščine znašala 20,1 %, leta 2018 pa se je povzpela na 32 %. V istem obdobju se je stopnja tveganja socialne izključenosti povečala s 28,1 % na 34,8 %. Medtem se je brezposelnost povečala s 9,3% leta 2009 na 18,1 % leta 2010 in je bila v letu 2020 še vedno visoka z 16,3 %. Število ljudi, ki živijo pod pragom revščine, se je povečalo s 2,2 milijona v letu 2009 na 3,4 milijona v letu 2019.</p><p>V letu 2020 je pandemija covida-19 še dodatno poslabšala gospodarske razmere v Grčiji. Stopnja brezposelnosti se je povečala na 16,3%, največ v EU. Tudi število ljudi, ki živijo pod pragom revščine, se je povečalo. Po ocenah se je približno 40% prebivalstva Grčije znašlo v težkih gospodarskih razmerah.</p><p>Zmanjšanje javnih storitev, kot so voda, plin in elektrika, je mnogim ljudem povzročilo finančne težave. Domačini so se morali soočati z izklopi elektrike in pomanjkanjem vode, saj niso mogli več plačevati računov.</p><p>Po podatkih iz leta 2016 je več kot 300.000 gospodinjstev v Grčiji ostalo brez elektrike zaradi neporavnanih računov. Mnogi ljudje so se soočili tudi s prekinitvijo dobave vode zaradi neplačanih obveznosti. Po podatkih iz leta 2019 je približno 40% prebivalstva Grčije izrazilo skrb zaradi pomanjkanja sredstev za plačilo računov za osnovne storitve.</p><p>Gospodarske posledice krize so se začele odražati na socialnih in duševnih stiskah ljudi, povečali so se samomori zaradi eksistencialnih razlogov. Ljudje so tudi sicer začeli zapadati v mentalne težave, ki so se odražale skozi različne načine med drugim izolacijo med štirimi stenami ter distanciranjem od socialnega življenja, ki si ga prej vajena vesela mediteranska družba naenkrat ni mogla več privoščiti.</p><p>Mnogi ljudje so zaradi varčevalnih ukrepov izgubili svoje domove in se znašli na ulici. Po uradnih podatkih ministrstva za delo in socialne zadeve se je število brezdomcev v Grčiji po gospodarski krizi leta 2010 močno povečalo. Leta 2010 je bilo v Grčiji približno 11.000 brezdomcev. Do leta 2016 se je njihovo število že podvojilo. Leta 2021 je bilo ocenjeno, da je bilo v Grčiji že več kot 25 000 brezdomcev.</p><p>Te številke vključujejo samo tiste, ki so bili uradno registrirani kot brezdomci, zato je dejansko število lahko višje. Gospodarska kriza, varčevalni ukrepi in visoka stopnja brezposelnosti so med glavnimi vzroki za brezdomstvo v Grčiji.</p><p>Javni zdravstveni sistem jih je pod neoliberalnimi politikami, ki so favorizirale zasebni sektor, najbolj skupil. Grška vlada je zmanjšala javna sredstva za zdravstvo in hkrati povečala cene zdravil ter omejila pravice do zdravstvenega varstva za nekatere družbene skupine. Rezultat je bilo povečanje števila ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, omejen dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva, poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalstva, vključno s povečano obolevnostjo in umrljivostjo ter porastom števila bolezni, ki jih je mogoče preprečiti, povečala pa se je tudi stopnja umrljivosti.</p><p>Pomanjkanje zdravil in zdravstvenega materiala je pomembno vplivalo tudi na zdravljenje kroničnih bolezni, kot sta sladkorna bolezen in rak. Številni bolniki niso imeli dostopa do potrebnih zdravil, tisti, ki so si jih lahko privoščili, pa so se zaradi pomanjkanja soočali z napihnjenimi cenami. Zaradi tega se je povečalo število zapletov in smrti, ki jih je bilo mogoče preprečiti.</p><p>Grčija je nazadovala do te mere, da je danes njen zdravstveni in šolski sistem primerljiv z nerazvitimi ekonomijami ter je postala povsem neperspektivna država, iz katere se predvsem mladi množično izseljujejo.</p><p>Največja žrtev neoliberalnih politik je zato socialna država. Kriza pa je ljudi dodatno potisnila v brezposelnost in revščino, zaradi česar so postali v ekonomskem smislu »neuporabni« in razčlovečeni.</p><h3>Upad demokracije in vzpon ekstremizma</h3><p>Eden od bolj opaznih vplivov krize na demokratične vrednote je bil vzpon ekstremističnih političnih strank in grupacij. Na parlamentarnih volitvah leta 2012 je skrajno desna neonacistična stranka Zlata zora dobila 18 sedežev in tako postala tretja največja stranka v grškem parlamentu.</p><p>Kriza je spodkopala socialno kohezijo in strpnost. Eksistencialna stiska, s katero so se soočali številni Grki, je povzročila večjo napetost in sovražnost do priseljencev in beguncev. Povečalo se je število zločinov iz sovraštva in diskriminacije manjšinskih skupin ter skrajno desničarskih ekstremističnih skupin.</p><p>Krizo je politična oblast izkoristila tudi za napad na svobodo govora in tiska. Leta 2013 je vlada z izgovorom varčevanja zaprla javno radiotelevizijo ERT, kar je povzročilo obsežne proteste in obtožbe o cenzuri. Novinarji in mediji so se soočali s pritiski in ustrahovanjem s strani političnih strank in interesnih skupin.</p><p>Grška politična oblast že vrsto let izvaja monopol nad predvsem množičnimi mediji, ki so deležni državne pomoči ter tudi zaradi tega kanalizirajo uradno politiko. Na drugi strani neodvisni marginalizirani mediji doživljajo pogrom, šikaniranja ter vrsto tožb na sodiščih.</p><p>Grčija je že drugo leto zapored na najslabšem mestu na področju svobode medijev v Evropi. Novo poročilo Reporterjev brez meja <a href="https://rsf.org/en/index">razkriva,</a> da je v letu 2023 Grčija zasedla komaj 107. mesto med 180 državami.</p><p>Po umoru grškega novinarja Jorgosa Karaivaza, ki je bil ustreljen pred svojo hišo spomladi 2021, je eden izmed najbolj očitnih problemov sodobne Grčije še mobilizacija in penetracija organiziranega kriminala v državne strukture in višjo politiko. Vedno več dokazov <a href="https://ocindex.net/country/greece">napeljuje</a>, da grški politični vrh ter varnostne službe v zadnjih nekaj letih odprto kolaborirajo s kriminalnimi organizacijami v državi.</p><p>Naraščanje političnega ekstremizma ter moči organiziranih kriminalnih združb in pa napad na svobodo medijev so kolateralni pojavi, ki so se v politično nestabilni Grčiji zaradi neoliberalnih politik okrepili in tako dodatno pokazali na šibkost demokratičnih struktur.</p><p>Ko so mednarodni posojilodajalci leta 2010 prišli v Grčijo, so dobro vedeli, da z državo upravlja pokvarjena in skorumpirana politična oligarhija, zato se upora iz vrha niso bali. Vendar analiza dobrega desetletja ekonomskega pustošenja razkriva, da so neoliberalne politike asistirale pri vrsti tragedij, ki so se v državi odvile v zadnjih letih. Med drugim tudi pri eni izmed največjih nesreč vlakov v Grčiji v 21. stoletju, ki je vodila v smrt skoraj 60 ljudi.</p><p>Grčijo zato na koncu tunela ne čaka luč. Na koncu tunela je vlak.</p><p>Originally published on <a href="https://razpotja.si/razpotja_issue/razpotja-52-promet/">Razpotja</a></p><p>Web archive: <a href="https://web.archive.org/web/20240501080815/https://lihtenvalner.medium.com/neoliberalizem-v-gr%C4%8Diji-vo%C5%BEnja-v-napa%C4%8Dno-smer-razpotja-07cb6819573d">https://web.archive.org/web/20240501080815/https://lihtenvalner.medium.com/neoliberalizem-v-gr%C4%8Diji-vo%C5%BEnja-v-napa%C4%8Dno-smer-razpotja-07cb6819573d</a></p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=07cb6819573d" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Gradnja svobodnega sveta]]></title>
            <link>https://lihtenvalner.medium.com/gradnja-svobodnega-sveta-3b07b52859ef?source=rss-895d9f5431f2------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/3b07b52859ef</guid>
            <category><![CDATA[community]]></category>
            <category><![CDATA[gentrification]]></category>
            <category><![CDATA[autonomy]]></category>
            <category><![CDATA[grassroots]]></category>
            <category><![CDATA[ljubljana]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Katja Lihtenvalner]]></dc:creator>
            <pubDate>Wed, 01 May 2024 07:08:04 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2024-05-01T07:20:31.622Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<h3><em>Gradnja svobodnega sveta — BOREC</em></h3><p>Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona — PLAC</p><p><em>»V sedanjem času imamo sicer občutek ‒ in to prav zaradi strinjanja s pravnim redom, ki takšnih skupnosti ne priznava kot relevantnih −, da je lahko nekaj bodisi v lasti zasebnika bodisi v lasti države, medtem ko tretje možnosti, možnosti skupnega, nimamo. In to je nevzdržno. Toda hkrati nihče na tem svetu ne more preprečiti ljudem, ki se samoorganizirajo, da bi se samoorganizirali,« Rajko Muršič,</em><strong><em>[1]</em></strong><em> kulturni antropolog.</em></p><p><em>Namesto uvoda</em></p><p><em>»Stavba na Linhartovi cesti 43 je bila vrsto let zapuščena, zanemarjena in brez življenja. Od danes je odprta za javnost.</em></p><p><em>V času premnogih kriz — od okoljske, zdravstvene in podnebne do stanovanjske, ter po letih komercializacije in krčenja vključujočih javnih prostorov za vse, smo se odločili, da iz nečesa zapuščenega, opuščenega in propadajočega zopet ustvarimo nekaj živega, avtonomnega in navdihujočega.</em></p><p><em>Potrebujemo prostor, kjer si lahko zamišljamo drugačen svet, gradimo bolj vključujoče organizirano družbo ter vzpostavljamo enakopravne odnose, ki niso podvrženi zahtevam trga, konkurence in kapitala ali omejeni z zahtevami birokracije, oblasti ali evropskih projektov.<br>Potrebujemo prostore, v katerih bomo lahko neodvisno delovali, se povezovali, živeli, gradili, ustvarjali in raziskovali. Že pred leti je iz civilne družbe prišel poziv, naj se prostori, ki so v lasti »slabe banke« (DUTB), namenijo izpolnjevanju potreb ljudi in družbe — nenazadnje gre za lastnino, ki je nastala z javnim denarjem, zato bi bilo smiselno, da bi s temi prostori upravljali ljudje. Še vedno ni vse zamujeno. Prostor na Linhartovi cesti 43 je propadal. Ne verjamemo v rušenje in gradnjo novih luksuznih prostorov, ampak si želimo možnosti postopne obnove in prenove, ki bosta skladni s potrebami ljudi in okolice ter bosta spoštovali naravo in ljudi. Ne želimo, da gre stavba po poti premnogih drugih, za sistem nepomembnih, a za ljudi bistvenih objektov. Objekt, v katerega vračamo življenje, je od svojega začetka služil potrebam skupnosti.</em></p><p><em>Želimo si vzpostavljati prostore, s katerim bomo lahko vsakokratni uporabniki sami upravljali in kjer nas ne bodo omejevali nesmiselni predpisi in pravila sodobne ustvarjalnosti in privlačnosti, ki nam jih vsiljujejo drugi. Želimo si raziskovati in ustvarjati drugačne družbene odnose — trenutni, kot vidimo, vodijo človeštvo v nepovraten propad. Ni nam vseeno.<br>Vse koalicijske vladne stranke, poleg njih pa tudi stranke Pirati, DeSUS, Vesna in LMŠ, so v predvolilni kampanji na vprašanje iniciative Glas ljudstva odgovorile, da je treba avtonomne prostore zaščititi in da podpirajo vzpostavljanje novih. Zdaj je čas za dejanja. Zato pozivamo vse oblastne organe in institucije, da ravnajo tako, da ne bodo poskušale poseči v na novo vzpostavljeni avtonomni prostor. (https://glas-ljudstva.si/zahteve/177/).</em></p><p><em>Vse ljudi pa vabimo, da pridejo do nas, vstopijo, da se spoznamo in najdemo ter ustvarimo skupni prostor sodelovanja.</em></p><p><em>Delovali bomo po demokratičnih načelih soupravljanja in vključujočega sodelovanja, da se bo lahko zagotavljal varen prostor za različne socialne in kulturne aktivnosti ter za delovanje različnih družbenih skupin. Izvajali bomo aktivnosti in prirejali dogodke: nekomercialne projekcije filmov, skupnostne večerje, delavnice za otroke, DIY delavnice (na primer šivanje, kvačkanje, popravila …), okrogle mize, umetniške in fotografske razstave, načrtujemo vzpostavitev ljudske knjižnice, prirejali bomo predstave in še mnoge druge dogodke. Poskušali bomo vzpostaviti prostor za vse, ki jih je družbeno-politična ureditev odrinila na stran in jim odvzela infrastrukturo za njihovo kulturno-politično udejstvovanje ter uresničevanje njihovih prizadevanj.</em></p><p><em>Še zlasti mladi imamo vedno manj odprtih in dostopnih prostorov za uresničevanje svojih želja ter za skupinsko organiziranje, mnoga društva, nevladniki in kolektivi so bili v zadnjih letih primorani komercializirati in formalizirati svoje delovanje, s čimer so postali nedostopni in nevključujoči za večino. Mladi si želimo prostora, kjer se nam ne bi bilo treba samocenzurirati, se omejevati ali biti nekomu všečni. Želimo si prostora, kjer nas ne bodo obravnavali kot stranke, ki jim je treba ugoditi, kot se to dogaja v mnogih mladinskih centrih in drugih institucijah.</em></p><p><em>Želimo si participacije, finančne dosegljivosti in odprtosti prostorov, s katerimi lahko sami upravljamo.</em></p><p><em>Vse vas vabimo, da pridete do nas, vstopite, da se spoznamo in najdemo ter ustvarimo skupni prostor sodelovanja.</em></p><p><em>Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona, PLAC«</em></p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*y8ypiDG_JkXs2PJn1pEE3A.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><p>Tako se je glasilo javno obvestilo in poziv, ki ga je skupnost nove avtonomne cone PLAC, objavila letos 3. septembra, ko so vstopili v prostore zapuščene zgradbe na Linhartovi, kjer je bila včasih menza Cestnega podjetja Ljubljana (CPL).</p><p>Takoj so začeli z gradnjo novega drugačnega in avtonomnega sveta.</p><h4>Kaj pomeni avtonomija prostora?</h4><p>Plac je zaznamovan z delovanjem avtonomije v prostoru in to ne v kateremkoli prostoru ampak v zasedenem prostoru — skvotu.</p><p>Nepremičnina je v javni lasti, vendar z njo upravlja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB)[2] — ki je že od obstoja leta 2013 deležna mnogih kritik. Računsko sodišče je že leta 2015 v takrat objavljeni reviziji ugotovilo, da »vzpostavitev in delovanje slabe banke v letu 2013 nista bili učinkoviti«. DUTB je v času druge vlade Janeza Janše ustanovilo finančno ministrstvo pod vodstvom Janeza Šušteršiča, nadaljevala pa ga je vlada Alenke Bratušek. DUTB je bil povezan s sumi korupcijskih škandalov, neupravičenimi izplačili, nenavadno visokimi plačami upravnega odbora, očitki o vprašljivem poslovanju, o »netransparentnosti delovanja in dobrega gospodarjenja s skupnim — javnim premoženjem«[3]. DUTB[4] je bil tudi že obravnavana v policijskih preiskavah ter pod lupo Komisije za preprečevanje korupcije.</p><p>PLAC je tako tudi odgovor na skorumpirano privatizacijo javnega s strani sumljivih menedžerjev in direktorjev DUTB-ja, ki so za lastne interese vrsto let zlorabljali svoj položaj ter državljanom povzročali ogromno škode.</p><p>PLAC deluje drugače: transparentno, odprto in svobodno. Specifičnost delovanja posameznika je v njegovi osebni svobodi, v prepletu delovanja medsebojnih odnosov, ki se ne morejo konstruirati v vsakem prostoru.</p><p>»Pomembni prostori nam omogočajo, da se usmerimo v to, “da smo sami seboj”. So varnostni ventil v hitro spreminjajočih se razmerah vsakdanjega življenja. Prostor je kot naš dom, kamor se radi vračamo in se v njem sproščamo. Razmerje med identiteto in prostorom lahko zato opišemo kot kontinuum, katerega pola sta: “ukoreninjenost” in “brezdomstvo”,« o tem piše[5] poljski raziskovalec Przemyslaw Szczygiel.</p><p>PLAC-u je uspelo ubranit pred konzumirajočimi vzorci in komercializacijo. Zgradili so izoliran meh, ki zunanji svet vidi včasih kot grožnjo, drugič kot izziv. PLAC je primer dobre prakse, kjer se notranji mehanizmi in dinamika odvija drugače kot v zunanji potrošniški družbi. PLAC je odgovor na nesposobnost mesta Ljubljana, da bi mladim in drugačnim, starim in zavrnjenim, neopredeljenim in zlomljenim, posebnim in svobodnim zagotovila prostor, kjer bodo lahko delovali, ustvarjali in obstajali.</p><p>»PLAC ponuja prostor, kakršnega v Ljubljani ne moreš več najti. Tudi Metelkova ni več to, kar je bila sprva mišljena. PLAC ti omogoča, da ti ni treba bit potrošnik, vključuješ se po potrebi. Opolnomoči te sodelovanjem, odkriješ svoje potenciale, vključuješ se toliko kot zmoreš, kot lahko. Lahko prideš in greš svobodno, ne da bi ti kdo izstavil račun za to. ROG je bil zadnji prostor, kjer je vladala takšno stanje,« avtonomijo v prostoru opisuje Žuža, članica skupnosti PLAC-a, ki je tukaj že od njene zasedbe. Pravi, da je svoboda odločanja v prostoru specifičen pojav, ki ga Metelkova zaradi usmerjenosti v potrošništvo, nima več. Pohvali pravilo PLAC-a, da ne obratuje šank in da tako prostor obiskovalcem ničesar ne prodaja.</p><p>»Zdi se mi, da ko imaš neko ponudbo, se stvari hitro sprevržejo. Ne da je to samo po sebi narobe, ampak če nimaš varnostnih mehanizmom, se situacija hitro sprevrže. In to je posebnost PLAC-a,« opiše. Sediva na udobnem fotelju, ki je donacija sosedov. O avtonomiji nadalje razmišlja: »Če bi bila zdaj v komercialnem prostoru, bi plačala za servis in za pijačo. Tukaj moram za vse poskrbeti sama. Če hočem piti pivo, si ga moram prineseti. Sami določamo ali bomo tukaj kadili ali ne. Kaj bomo počeli in kdaj. Lahko gremo trenirat, lahko gremo čistit, ustvarjat. V lokalu pa si pač omejen. Tam vladajo pravila drugih, tukaj vladajo pravila nas.«</p><p>Petek večer je. Jero je v PLAC-u in se druži z ostalimi člani skupnosti. Od odprtja je tukaj zelo pogosto. Pravi, da mu ta prostor trenutno pomeni »vse v življenju«.</p><p>»Če ne bi bilo PLAC-a, bi bil zdaj doma sam. Zame je to prostor druženja, prostor izmenjevanja idej in pogledov. Tukaj se odvija drugačna perspektiva, kot se je v ROG-u, ker je veliko večji poudarek na mladih. Dinamika prostora je veliko usmerjena v mlade. Odvija se program. Če ga ni, počnemo kaj drugega: prenavljamo, čistimo, obnavljamo. Prostoru na tak način damo dušo in življenje,« pojasni ter nadalje razmišlja o tem, kaj avtonomija pomeni v PLAC-u in kako se to razlikuje od privatnih prostorov: »Pijačo si moraš sem prinesti sam. Hkrati moraš na koncu počistiti za sabo. To prinaša odgovornost, ker ni čistilke, ki bo za tabo počistila. Najbolj se ta odgovornost odvija skozi skupnostne procese, skozi problem, ki se pojavi, ki ga potem skupno rešimo, kar nam do sedaj večinoma uspeva.«</p><p>Še en redni član skupnosti vidi odgovornost do prostora kot pomembno karakteristiko PLAC-a:</p><p>»Ljudje sami skrbijo za prostor, saj se tako počutijo bolj odgovorne. To je pomembno posebej za mlade. Ljudje prostor dojemajo na drugačen način. Razvija se svobodna volja, ko se ljudje sami odločajo in ustvarjajo,« pojasni Andraž ter dodaja: »Živimo atomizirana življenje. Plac nam omogoča, da od tega pobegnemo.«</p><p>Avtonomija prostora je specifičnost, ki je dejansko ne moremo opisati, ampak jo lahko samo začutiš. Ena od članic tako opiše, kako se ji je spremenil svet, od kar se udejstvuje v PLAC-u: »Komercialni lokali so zame postali dolgočasni in v njih se več ne počutim dobro. Sploh več ne zahajam v njih.«</p><p>Potrebe po svobodnih in odprtih prostorih v Ljubljani, so nastajale že dolgo, od kar je ROG leta 2021 doživel nasilno deložacijo. V PLACU-u je večkrat slišati kritike na račun edine avtonomne cone, ki je do sedaj še bila prisotna v prestolnici: AKC Metelkova. Pri tem so najbolj ostre mlajše generacije, ki opozarjajo, da nekateri starejši skvoterji vladajo Metelkovi kot »svete krave«. Prostorov ne prepuščajo mlajšim, ampak so tam že desetletja. Člani PLAC-a so tudi v skupščini ostri do njih, elitizem Metelkovcev pa se omenja celo kot enega od povodov za nastanek PLAC-a.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*TahjBhPF7Vqrz3KuNWUoKg.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><h4>Skupščina — glavni organ PLAC-a</h4><p>PLAC deluje po principih horizontalne demokracije. Že od njenega začetka so člani skupnosti PLAC razdeljeni v delovne skupine, preko katerih delujejo. Na uvodni skupščini pred zasedbo, ko so se zbrali vsi kolektivi, je bilo ustanovljenih več skupin: skupina za prvi dan, skupina za varnost, programska skupina, skupina za odnos z mediji in PR, infrastrukturna skupina; skupina, ki upravlja s kuhinjo, telovadnico, organizira koncerte. Delovne skupine so fleksibilne in njihova struktura se spreminja: če ni več potrebe po njih se skupina razpusti (skupina za prvi dan se je po koncu zasedbe razpustila, ker ni imela več svojega poslanstva), dočim se lahko oblikuje nova skupina, če pride do potreb. Delovne skupine imajo možnost, da o nekaterih stvareh odločajo tudi same in sprejemajo odločitve znotraj. Če pa se odločitev dotika celotne skupnosti, oblikujejo sklepe in jih predstavijo na glavni skupščini, kjer predlogi gredo skozi diskusijo in se potem o njih odloča.</p><p>»PLAC deluje v okviru delovnih skupin, ki imajo vsaka svojo funkcijo. Organizirani smo nehierarhično in horizontalno. Vendar to ni stalnica, ker smo skupaj komaj dva meseca. Skupine se srečujejo po potrebi, vendar delujemo preko glavne skupščine, kjer se uporabniki srečujejo dvakrat na teden,« nam pojasni srednješolka Ana, ki je v skupnosti PLAC-a že od vsega začetka.</p><p>Skupščina je glavni organ skupnosti. Na začetku so se člani srečevali vsak drugi dan, potem pa so skupna srečanja zmanjšali. Na skupščino so vabljeni vsi člani, načeloma sedijo v krogu. Določi se moderatorja in zapisnikarja. Najprej se pobere točke dnevnega reda, ki so vezane na delovanje skupnosti, zadnja točka je »razno«. Moderator pazi na to, da se člani skupščine držijo določenih pravil, ki so bila postavljena že na uvodni skupščini pred zasedbo prostora.</p><p>SMERNICE:</p><p>· DVIGUJEMO ROKE</p><p>· MODERATOR DA BESEDO</p><p>· PREDNOST IMA, KDOR ŠE NI GOVORIL</p><p>· SPOŠTUJEMO SE, POSLUŠAMO SE</p><p>· NE MONOLOG, NE DIALOG, DISKUSIJA VSEH</p><p>· BODIMO KRATKI IN JEDRNATI</p><p>· ENA TEMA NAENKRAT</p><p>· BREZ STRANKARSKIH VZGIBOV</p><p>· NE DISKRIMINIRAMO</p><p>· BREZ SEKSIZMA, ŠOVINIZMA IN DRUGIH OBLIK NASILJA</p><p>Ko so uvodoma v septembru skupščine še bile na prostem, so bile smernice nalepljene na zunanjem zidu, kasneje se je velik papir z na črno napisanimi pravili preselil v notranje prostore. Zaželjeno je, da skupščina traja do dveh ur in moderator je tisti, ki pazi na časovni potek in ga uravnava.</p><p>»Skupščina je dejansko neformalna intimna diskusija članov skupnosti, kjer skozi predloge, diskusije in razprave, skupnost sklepa odločitve o delovanju. Člani sklep sprejmejo tako, da se skupaj odločijo o epilogu. Obvelja načelo večine,« nam pojasni Tina, ki se redno udeležuje skupščin. »Včasih zaradi obvez na faksu ali dela, ne zmorem prisostvovati pri ostalih dejavnostih PLAC-a. Navkljub vsemu se skupščin skušam udeleževati, ker sem opazila, da se tam sklepajo pomembne odločitve, ki vplivajo na vse nas. Če na skupščine hodijo ljudje, ki imajo samo dosti prostega časa in odločajo o nas vseh, se mi to zdi zelo škodljivo,« nam zaupa. Pojasni tudi, da je dinamika skupščin lahko zelo raznovrstna. Na začetku je npr. opazila, da so prevladovali tisti, ki so se znali boljše izražati, ali boljše formulirati svoja razmišljanja. »Pri tem se je res poznalo, da imajo nekateri, ki so prej delovali v ROG-u ali so še vedno aktivni v drugih skupščinah na Metelkovi, prednost. Mi mlajši ali neizkušeni smo ostali od zadaj. Pogosto smo bili neslišani, šepetali smo si med sabo in se pritoževali. Slišalo se nas ni veliko,« se spomni Tina, ki se je skozi čas opogumila in zdaj tudi ona pogosto pove svoje mnenje, kar pravi, da zelo pozitivno vpliva tudi na njeno samopodobo. »To da sem v varnem okolju sigurno pomaga, hkrati so se skozi zadnje obdobje ljudje, ki nimajo ničesar skupnega s tem projektom malo odmaknili. Opazila sem npr. da so sem hodili posamezniki, ki so bili vljučeni tudi v druge skupščine, sodelovali niso pri nobenih aktivnostih PLAC-a, na skupščine pa so vseeno hodili in odločali o nas vseh. Zdaj jih videvam vedno redkeje,« opisuje.</p><p>Skupščina se načeloma ne snema oz. za to posameznik rabi dovoljenje ostalih. Gre za zasebno zasedanje članov, zato tudi ni zaželjeno, da so v njem posamezniki, ki niso del skupnosti. V nekaterih primerih se lahko skupščine udeležijo obiskovalci, ki bi v prostoru želeli organizirati kakšen dogodek, si želeli rabo katerega od prostorov. V takšnih primerih se predstavijo in povedo, kako bi si želeli biti vključeni.</p><p>Skupina PLAC-a je poleg delovnih skupin in skupščine vključena tudi v razvejene komunikacijske mreže, ki so jo vzpostavili preko ene izmed mobilnih aplikacij. Tam se vedno obveščajo o aktualnih temah, debatirajo, delovne skupine pa delujejo v posebnih komunikacijskih kanalih.</p><p>Medijska skupina PLAC-a je na socialnih omrežjih vzpostavila tri račune:</p><p>Instagram: <a href="https://www.instagram.com/avtonomni_plac/">PLAC (@avtonomni_plac) • Instagram photos and videos</a></p><p>Facebook: <a href="https://www.facebook.com/avtonomniPLAC">(1) PLAC — Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona | Ljubljana | Facebook</a></p><p>Twitter: <a href="https://twitter.com/avtonomniPLAC">Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona (@avtonomniPLAC) / Twitter</a></p><p>Medijska skupina je dosegljiva preko elektronske pošte: <a href="/service/mailto:media.plac@proton.me">media.plac@proton.me</a>, programska pa preko: <a href="/service/mailto:program.plac@proton.me">program.plac@proton.me</a></p><p>Ključniki (hashtagi), ki se pogosto uporabljajo na socialnih omrežjih, so: #avtonomniPLAC #PLAClj</p><p>Vzpostavila so se tudi nekatera dodatna pravila pri delovanju PLAC-a: v prostoru ni mogoče kupiti pijače in hrane. Četudi je šank ostal od stare menze gradbenega podjetja, ni delujoč. Obiskovalci si morajo svojo pijačo in hrano prinesti sami. Skupnost deluje na podlagi prostovoljnih prispevkov. Obiskovalce se spodbudi, da ob obisku donirajo v zato narejena škatlice, ki se jih pogosto najde na šanku. Denar se porabi za delovanje in obnovo PLAC-a.</p><p>Skupnost PLAC se je v dveh mesecih in pol delovanja podarilo ogromno količino donacij: hladilnik, veliko številko stolov, miz, sedežnih garnitur, piano, barve za pleskanje, delovno orodje, veliko količino knjig in knjižnih zbirk, oblek in čevljev, kuhinjske posode, kozarcev, loncev in skodelic, projektor, hrano itd. Nekateri ljudje donacije prinesejo sami, v skrajnih primerih dostavo uredijo člani skupnosti. To je bila posebej praksa na začetku, ko še niso imeli interierja.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*Hla_WBzik8ivS_vqmdwm1A.png" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><h4>»DUTB s posestvom ravnala kot svinja z mehom«</h4><p>Skupščina Placa je kmalu po zasedbi nagovorila tudi oblastnike in upravljalca DUTB v javnem pismu, kjer je tudi popisala v kakšnem stanju so našli zapuščeno stavbo na Linhartovi.</p><p>»Upravljalca in lastnika »slabo banko« (DUTB) je država ustanovila, da bi reševala propadajoča podjetja, sumljive naložbe in netransparentne investicije vse na račun vseh nas. S prostorom na Linhartovi cesti 43, ki je bila prilastninjena z javnim denarjem, je upravljala kot svinja z mehom. Dovolila je, da se je prostor pogrezal sam vase, gnil in se utapljal v smradu, vlagi in gnilobi. Takoj, ko smo ji vdihnili življenje, pa so nad nas začeli pošiljati policijo. Čeprav so tudi sami policisti ugotavljali, da na mestu ni nobene kršitve, nas že od včeraj nadlegujejo in popisujejo med pometanjem, kuhanjem in pogovori,« so zapisali 4.9.2022.</p><p>Policija je v prostore res vstopila nemudoma po zasedbi 3.9.2022 in popisala prisotne. Potem so naslednjega jutra prišli zgodaj in spet vse popisali, vendar niso ugotovili kršitve.</p><p>»Po včerajšnji delovni akciji je policija danes okoli pol devete ure zjutraj nasilno vdrla v prostor, pri tem dva uporabnika grobo odrinila, popisovala ljudi ter se nasploh vedla nekorektno in nespoštljivo. Naloga nam niso pokazali, vprašanje je, če so ga sploh pridobili. Pripadnik policije je celo dodal, citiramo: “To je naše”, (nanašujoč se na prostor),« so poročali člani novoustanovljene skupnosti Plac.</p><p>Obrnili so se na oblast. Pri tem je vredno omeniti, da so člani skupnosti Plac nemudoma po zasedbi policijo, ministrstva in medije obvestili o svojih namenih, da prostor odpirajo za javnost.</p><p>»Od Vlade Republike Slovenije, ministrstva za kulturo in koalicijskih partnerjev pričakujemo, da nas pri naših namenih podprejo, da nam pomagajo graditi zdravo in odprto družbo,« so nagovorili oblast. Obrnili so se tudi na upravljalca slabo banko:</p><p>»Na drugi strani ima »Slaba banka« zdaj zgodovinsko priložnost, da naredi nekaj »dobrega«, da investicijo preusmeri v mlade, v kreiranje drugačne okoljske, zdravstvene in stanovanjske politike. V projekt, ki bo ustvarjal ideje za prihodnost, za drugačen svet, v projekt, ki bo osmišljal življenja tistim, ki si ne želijo živeti znotraj družbenih in ekonomskih kalupov.« Pri tem so izrali tudi pričakovanja, da DUTB: »nad nas ne pošilja policije in varnostnikov ter se odloči, da se bo vendarle postavil na pravo stran zgodovine«.</p><p>Oglasil se je tudi upravljalec DUTB[6], ki je 5.9.2022 zapisal, da »prodajo objekta, ki ga je odplačno prevzela iz stečaja nekdanje družbe CPL, oglašuje kot investicijsko priložnost. Hkrati pa si s pripravo OPPN, ki na tem mestu predvideva gradnjo večstanovanjskega objekta ali oskrbovanih stanovanj, prizadeva dvigniti vrednost nepremičnini in s tem sebi ali novemu lastniku olajšati njen nadaljnji razvoj.«</p><p>DUTB[7] je septembra 2022 na svoji spletni strani 18.366,00 m² zemljišča ponujala za 6 milijonov evrov.</p><p>Premier Robert Golob se je na dogodku[8] ob 100 dneh vlade 8. 9. 2022 na vprašanje Marcela Štefančiča, ali bo država pustila živeti PLAC, dejal: »Vem, da v tem trenutku država jo pusti živeti. Nisem zasledil nobenega resnega konflikta. Odzval sem se tudi na njihovo sporočilo. Dokler ne obstaja družbeno koristen namen, za kar se bo ta stavba namenila, je prav, da tam živi skupnost.« Z nasmehom na ustih je dodal, da ima sam v resnici PLAC »raje kot DUTB«.</p><p>V naslednji fazi je DUTB člane skupnosti PLAC povabil na sestanek 21.9.2022 v njihove prostore na Davčni 1. Srečanja so se udeležili štirje delegati skupščine PLAC , ki so se srečali z vršilcema dolžnosti izvršnega direktorja Žigo Feiferjem ter Mitjo Križajem. Prisoten je bil tudi Miha Perme, ki je bil v stiku s predstavniki PLAC-a ter moški, katerega identiteta ni bila jasna, ni pa tekom sestanka spregovoril nobene besede.</p><p>V imenu DUTB sta pretežno govorila Feifer in Križaj med drugim sta izjavila, da se »ne strinjajo z zasedbo«. Morda, če bi prišli prej in jih »prosili za uporabo bi to pravno lahko uredili«. Lahko bi najemali ali vzpostavili »poslovne odnose«, kjer bi »se upoštevale pravice obeh strank, tudi subvencionirane možnosti obstajajo«. Po njihovem mnenju »je objekt nevaren, nepremičnina pa v razvoju«. Ocenili so, da »nastaja finančna škoda, v milijonih izgubljamo zaradi skvoterjev« ter dodali, da vidijo »trk dveh konceptov«. »Predstavljajte si, da babica deset let uporablja zemljišča in potem ga neki cirkusanti kar zasedejo. A bo babica s tem zadovoljna? Pa ne mislim zdaj, da ste vi cirkusanti«ter posvarili: »To ni zastonj južna.«</p><p>Predstavniki PLAC-a so na sestanku predstavili svojo vizijo razvoja zemljišča, ki med drugim vključuje: »dolgoročno strategijo razvoja v skladu z javnim interesom, ki smo ga sicer začeli izpolnjevati že z odprtjem PLAC-a za javnost. Javnemu interesu bo v največji meri zadoščeno, če bodo na tem območju zrasla zadružna stanovanja, Plac pa bo integralni del te soseske«. Ker so bili posamezniki iz strani PLAC-a pooblaščeni samo za to, da predajo sklepe skupščine, strani nista sklepali dogovorov.</p><p>»Transparentnosti si želimo tudi mi. Svet pa vidimo drugače. Naša skupščina je vlada. Podpiramo dialog z Ministrstvom za Delo in Ministrstvom za kulturo. Pripravljeni smo iti v dialog z vlado, če odloči s sklepom, je to za nas zadnja beseda. Sklep vlade je za nas zadnja beseda,« so strnili predstavniki DUTB.</p><p>Strani sta se potem poslovili in se odločili, da bosta rešitev iskali preko vladnih predstavnikov in preko pristojnih ministrstev.</p><p>Predstavniki PLAC-a so to storili takoj ter 28.9.2022 javno pismo naslovili trem predstojnim ministrstvom (Ministrstvo za kulturo; Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), premierju Robertu Golobu ter nekaterim medijem, kjer so med drugim zapisali: »že od odprtja delujemo za javni interes in v javno dobro. Izvajamo izobraževalni, kulturni, mladinski in socialni program. Posebno pozornost namenjamo marginaliziranim skupinam, razvoju alternativne kulture, ustvarjanju novih ekoloških konceptov ter predvsem grajenju skupnosti.« Pozvali so Goloba, da »se s sklepom vlade javno zavzame proti deložaciji in vsaj do odločitve o dolgoročni prihodnosti tega prostora sprejme moratorij na kakršenkoli posege v PLAC s strani DUTB ali vlade«.</p><p><em>Premier Golob je skupnosti odgovoril 28.9.2022 iz mobilne naprave: »od jutri na poti v tujini. preucim, premislim. vedno sem za posten, odprt in spostljiv dialog. ker edino na ta nacin lahko najdemo odgovore na vse, pa se tako kompleksne izzive. vse dobro 🌞🌞🌞«</em></p><p>Premier Golob se potem ni več oglasil, zato so ga 14.10.2022 predstavniki PLAC-a spet pozvali »na delovno kosilo ali delovno večerjo v Plac, saj bi tako ubili več muh na en mah. Tako boste lahko uživali v hrani naših kuharskih mojstric in mojstrov, videli boste Plac in kako delujemo v njem, zraven bomo pa še vzpostavili dialog.« Predlagali so srečanje naslednji teden. Golob se jim več ni oglasil.</p><p>V petek 11.11.2022 je DUTB skupnosti PLAC posredoval dopis z naslovom: »Predstavitev stališč in pričakovanj DUTB v zvezi z objektom na Linhartovi 43 v Ljubljani«.</p><p>Med drugim so zahtevali, »da skupščina PLAC imenuje svoje zastopnike — odgovorne osebe z imeni in priimki, ki bodo v imenu in za račun skupščine PLAC imeli pooblastila za pogovore s predstavniki DUTB in kabineta predsednika vlade.«</p><p>Postavili so rok 17.11.2022 ter opozorili, da »DUTB ob tem vljudno opozarja, da v nasprotnem primeru pogoji za pogovore niso vzpostavljeni, posledično pa bo DUTB, z namenom zavarovanja legitimnih in zakonitih interesov ter ustavno varovanih pravic, primorana uporabiti dopustno pravna sredstva in ukrepe«.</p><p>V naslednjem odstavku je DUTB pripadnike PLAC-a obtožil, da so »prišli do neupravičene obogatitve na račun državljanov Slovenije. Na tej podlagi je DUTB potencialno oškodovana tudi za dodatne stroške za uporabnino objekta v znesku 4.906,00 EUR mesečno, poleg tega pa še za 1.174,00 EUR iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na mesec. Pri tem navedeni zneski ne upoštevajo višine obratovalnih stroškov (elektrika, voda).«</p><p>Napovedli so svoj prihod: »17. novembra 2022, ob 10.30 uri, ker bodo ustrezni zunanji strokovnjaki izvedli ogled«.</p><p>Pri tem velja še omeniti, da so bili PLAC in DUTB dlje časa v dogovoru, da prvi drugim sporočijo datum obiska, ki bi jim ustrezal. PLAC je DUTB-ju predlagal več datumom, vendar podjetju nobeno ni ustrezalo.</p><p>Vse do oddaje tega članka skupščina PLAC-a, DUTB in vlada še niso našli soglasja.</p><h4>PLAC dobro sprejet</h4><p>O novem avtonomnem prostoru so pisali vsi večji mediji: STA, RTV, Delo, Dnevnik, Mladina, Slovenske Novice, N1, poročal je Val 202, Radio Študent, <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/174897574">poročali</a> so tudi v rubriki Kultura na RTV SLO.</p><p>Mediji so po večini pisali naklonjene članke skupnost so poimenovali »skvoterji«, »mestni alternativci«, »samozvani uporabniki prostora«, »alternativci«, »uporabniki začasnega novoustanovljenega avtonomnega prostora«, ipd.</p><p>Odzvale so se tudi nekatere politične stranke.</p><p>V Gibanju Svoboda so izrazili, da podpirajo prizadevanja, da zgradbe, ki že dolga leta propadajo, na eni strani dobijo novo vsebino, na drugi strani pa številnim nudijo prostor za njihovo kreativno izražanje, izobraževanje in socialne programe, a le, če so varne za uporabo. Prav tako si želijo, da uporabniki in lastniki tovrstnih prostorov sedejo za skupno mizo in v dialogu najdejo skupno rešitev.</p><p>»V Levici smo in bomo podpirali avtonomne cone, ki vznikajo v zapuščenih stavbah ali na degradiranih območjih ter naš družbeni prostor bogatijo s socialnimi, kulturnimi, umetniškimi in humanističnimi vsebinami, projekti, akcijami. Ti predstavljajo alternativo socialno izključujočim družbenim realnostim, ki so posledica surovega neoliberalizma in kapitalizma. Še posebej podpiramo avtonomne cone, ki delujejo na principih demokratičnega soupravljanja, participativnosti, solidarnosti in vključenosti. Vse to so deklarirani principi nove avtonomne cone ter tudi osnovne vrednote in politike naše stranke,« je v sporočilu za javnost[9] napovedala koalicijska Levica.</p><p>»V kolikor bi državna in lokalna oblast bile zmožne videti in nasloviti potrebe marginaliziranih družbenih skupin, do tovrstnih zasedanj niti ne bi prihajalo. Neprestana grožnja deložacije in pomanjkanje osnovne infrastrukture omejujejo potencial tovrstnih skupnosti. V kolikor bi bila družba in država do njih bolj odprti, bi lahko takšne skupnosti tudi veliko več doprinesle. Pirati se zavzemamo za sistemske posodobitve državnega kulturnega modela, da bo ta predvidel potrebe in vzpostavil pogoje za delovanje prezrtih vidikov kulture,« so zapisali zunaj parlamentarni Pirati na Facebooku.</p><p>Mestne oblasti prestolnice so se tokrat v nasprotju z ROG-om, kjer so bile lastniške pravice nad njihovim nadzorom, umaknile.</p><p>»Ni moja zadeva, ker je v državni lasti in se država s tem ukvarja. Seveda je fajn, da je avtonomija. Ampak jaz mislim, da mora biti oboje združeno. Ne glede na to, ali je to javna lastnina ali je to privatna lastnina, mora neki zakon biti,« je sporočil[10] ljubljanski župan Zoran Jankovič.</p><p>K dialogu so pozivali na ministrstvu za kulturo: »takšni prostori so pomemben poligon kreativnega delovanja ter avtonomna središča neodvisnega kulturnega ustvarjanja, socialnih politik družbenih gibanj in vseživljenjskega izobraževanja izven institucij, zato tudi razumemo prizadevanja mladih kulturnic in kulturnikov ter drugih uporabnic in uporabnikov po začasni rabi na novo ustanovljenega avtonomnega prostora«.</p><p>En mesec po obstoju je o Placu pisala tudi spletna stran povezana s katoliško Novo Slovenijo, Domovina[11]. Pri tem avtor Vid Sosič ugotavlja, da »ima primer tudi politične razsežnosti, se kaže v tem, da imajo skvoterji na Placu podporo pri določeni, t. j. levi, politični opciji. Tudi pri predavanjih in nastopih je politična usmerjenost očitna, z občasno kritiko prejšnje, desno-sredinske vlade. Predstavniki slednje, torej trenutne, opozicije se sicer zaenkrat do Placa niso opredelili, niti ni bilo zaslediti, da bi ga omenjali.«</p><p>To sicer ni res. Poslanka nekdanje vladajoče stranke SDS Alenka Jeraj, se je oglasila že 9.9.2022 in postavila[12] poslansko vprašanje, kjer skupnost PLACA naslovi kot »kulturnike« ter sprašuje: »kako Vlada RS komentira izjavo ljubljanskega župana, da je usoda Participativne ljubljanske avtonomne cone — Plac v rokah vlade? Ter kako namerava Vlada RS ukrepati glede Participativne ljubljanske avtonomne cone — Plac? Zanima me tudi, kakšno je stališče Vlade RS glede nepooblaščenih in protipravnih zasedb nepremičnin s strani katerega koli državljana?«</p><p>POP TV se kljub vsemu, da je v neposredni soseski, ni oglasil niti enkrat samkrat in o Placu tudi niso poročali vse do 15.11.2022, ko so objavili[13] članek z naslovom »Naselili so se v zapuščenem objektu DUTB, zdaj nezadovoljni s pozivi k plačilu ‘računa’«. Pri tem so uporabljali fotografije posnete prvi dan vstopa v stavbo, ki kažejo zamašene toaletne školjke in zanemarjen prostor. Vplivnost spletnega portala 24ur.com na slovensko javnost se je izkazal v vsej svoji moči: na skupnost PLAC se je vsulo ogromno negativnih komentarjev uporabnikov iz vse Slovenije, ki PLAC-a nikoli niso spoznali v živo.</p><p>Podpora je nadalje prihajala iz strani mnogih iniciativ, društev, inštitutov in posameznikov: Glas ljudstva, KC Pekarna, Ambasada ROG, Inštitut za politike prostora, Iskra, Rok Terkaj-Trkaj itd.</p><p>Objekt so si prišli ogledat tudi različne skupine študentov: študenti pokrajinske arhitekture iz nemškega Hannovra, študentje Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, študentje etnologije in socialne antropologije iz Filozofske fakultete v Ljubljani, socialni pedagogi iz Pedagoške fakultete v Ljubljani. Študentje iz Fakultete za socialno delo so že napovedali, da bodo v Placu opravljali predavanja, raziskovalne naloge ter pisali magistrske. Predstavit so se prišli tudi študentje iz AGRFT-ja, ki bodo v PLAC-u snemali filmski projekt. Prostor so v izvenšolskem času obiskujejo tudi dijaki gimnazije Poljane in Bežigrajske gimnazije, pa tudi profesorji iz različnih fakultet.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*J8AZB3OpMvH64Rw5MJe4yw.png" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><h4>Program — stik z zunanjim svetom</h4><p>Program je gonilni motor PLAC-a. Med drugim je stičišče z zunanjim svetom in z lokalno skupnostjo. To je trenutek, ko se skupnost PLAC-a odpre za javnost, ji omogoči ustvarjanje in izražanje v prostoru, povezovanje, druženje, to je čas za diskusije, odprte debate, ples in spoznavanje. PLAC strogo spoštuje Zakon o varstvu javnega redu in miru, zato po 22h ni programa v prostoru oz. je jakost le-tega znižana na minimum. Izvajalci v PLAC-u ne morejo svojega dela prodajati ter pobirati vstopnine. Lahko pa pobirajo prostovoljne prispevke.</p><p>Promocija poteka v navezi programske in medijske skupine. Programska najprej na urnik uvrsti nastopajoče, diskusije, okroglo mizo, predavanja, vaje, generalke itd. preko interno dostopnega programa, ki je objavljen na pad.riseup.net. Spodbujeno je, da izvajalci sami pripravijo promocijsko gradivo svojega dogodka, da predložijo opis dogodka, da izdelajo tudi javni dogodek na Facebooku. Ves ta material potem medijska skupina v različnih ciklih objavlja na socialnih omrežjih Facebook, Twitter in Instagram. Tudi člani medijske skupine imajo dostop do programa. Pri tem se spodbuja tudi ostale člane, da sodelujejo s svojo kreativnostjo: ena izmed njih je tako zadolžena za grafično podobo, fotograf za foto material, ipd. Tudi ostali člani skupnosti lahko preko skupne diskusije na mobilni aplikaciji pošiljajo material, ki želijo, da bi ga medijska objavila na socialnem omrežju.</p><p>Skupnost PLAC-a svoje spletne strani nima. Socialna omrežja ter dva kontakta za elektronsko pošto sta edina dva načina, kako vzpostaviti stik s skupnostjo PLAC-a.</p><p>V dveh mesecih in pol delovanja so v PLAC-u izvedli naslednje delavnice: šiviljska delavnica, delavnica vezenja in kvačkanja, učenje elektro inštalacije,</p><p>V dveh mesecih in pol so v PLAC-u nastopali mnogi umetniški kolektivi, društva in posamezniki. V PLAC-u je tako večkrat nastopila ena izmed najbolj znanih slovenskih klovnes Tina Janežič; Ryuzo Fukuhara in Rajko Muršič, Lego Lassi, The Snot, CarlxJohnson, Tachyon, gledališka skupina Božekako iz dnevnega centra aktivnosti za starejše itd.</p><p>Slišali smo lahko diskusije, predavanja in okrogle mize kot npr.: »Avtonomija prostora in koncepti začasne rabe skozi primer ROG-a«; prenos mednarodne konference »Ženske, ki tkejo prihodnost«; »Mačjak in anarha-principi organiziranja«; okrogla miza: medijsko poročanje o Ljubljani itd. Vrtili so se dokumentarci, filmi in vizualne projekcije.</p><p>Mu Aikido, BJJ, treningi samoobrambe in vaje sodobnega plesa so postali stalnica v PLAC-u. Člani PLAC-a so v kleti konstruirali telovadnico, kjer imajo nekatere skupine tudi zaprte treninge.</p><p>Skupnost PLAC je povezana s večimi iniciativami, ki delno delujejo tudi v prostorih. Pri tem posebej velja omeniti iniciativo »Kje bomo pa jutri spali?«, ki je »platforma, ki povezuje ljudi v boju za primerna in dostopna stanovanja«. Člani PLAC-a so se tako npr. že pridružili javni intervenciji, ki jo je izvedla ta skupina. Hkrati nekateri člani delujejo v obeh skupinah. Tematiziranje stanovanjske problematike je bilo v veliki meri podprto s strani Zadrugatorja, ki je »stanovanjska zadruga, ki razvija pilotni projekt v Ljubljani in si prizadeva za sistemsko ureditev stanovanjskega zadružništva«.</p><p>Skupnost PLAC-a je postala del fluidne mreže aktivističnih skupin, iniciativ in kolektivov v Ljubljani, ki verjetno gradijo nekaj, kar bi širše lahko označili z »gibanjem«. Pri tem so pomembno vlogo odigrale tudi nekatere institucije manj formalnega pomena, kot je npr. Radio Študent. Ta je skupnosti PLAC pomagal pri promociji, organizaciji in tehnični podpori že od prvega dne zasedbe. Nadalje je bilo v okviru RŠ ali pa s podporo organiziranih več dogodkov, ki so bili dobro obiskani. Npr.: »Soočenje kandidatov za lokalne volitve 2022« in »Čisto bolana teorija 2«.</p><p>Razprave na temo deinstitucionalizacije oseb z mentalnimi težavami so se ponavljale v serijah, podobno kot tiste o stanovanjski in kurdski problematiki. Čistilno pospravljalne akcije so organizirane vsako soboto. Na njej se zbirajo člani skupnosti in obiskovalci ter se vsak teden lotijo pospravljanja prostora.</p><p><em>PLAC tako obstaja, diha in živi skozi utrip skupnosti. PLAC pomeni začetek nove dobe v Ljubljani. Odprl je drugačni način razmišljanja. Je drzen, izzivalen in pogumen. PLAC gradi vizijo o tem, da nam ni treba biti uniformiranci, dopušča drugačen svet, v katerem smo lahko svobodni. Zato je PLAC avtonomna cona, je odgovor na neoliberalni model potrošništva. PLAC je iluzija. PLAC je prvi eksperiment mnogih in zadnji poizkus nekaterih. PLAC je življenje samo.</em></p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*RQBVca59u6sV_s-aLzFRBQ.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><p>Namesto zaključka:</p><p><em>“Skrajni čas je, da se vprašamo, ali nam je všeč trenutna družbena ureditev,” pravi soavtor uspešnice Pričetek vsega: Nova zgodovina človeštva. David Wengrow poudarja, da si je ljudem zelo težko zamisliti, da bi se znova igrali z “glino človeške družbe”. Tako kot so se igrali naši pradavni predniki.</em></p><p><em>Vseeno obstajajo tudi izjeme, ki si upajo igrati z “glino človeške družbe”. Takšen je PLAC — Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona.</em></p><p><em>David Wengrow pravi: “Kako bi lahko prišli do resnične radikalne spremembe? Tudi tako, da bi samo to znali povedati. Nekaj ljudi to zna. Četudi tvegajo, da bi jih drugi označili za nore. Takšno izmišljanje na novo in premišljanje sta zelo osovražena.”</em></p><p><em>Točno to zdaj doživljajo člani PLAC-a. Čeprav jih je okolica in skupnost sprejela, jih nekateri sovražijo in jim očitajoče žugajo, kaj se pa grejo, da razmišljajo izven družbeno začrtanih okvirjev.”</em></p><p>Gašper Andrinek, novinar Val-a 202 v podporo PLAC-u, Facebook, 16.11.202</p><p>[1] <a href="https://old.delo.si/novice/ljubljana/wef.html">»Rog ni še ena Metelkova, nikoli ni bil in nikoli ne bo« (delo.si)</a></p><p>[2] <a href="https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slaba-banka-dokoncno-ustanovljena-zaceli-bodo-tudi-dokapitalizacijo/304975">Slaba banka dokončno ustanovljena, začeli bodo tudi dokapitalizacijo — RTV SLO</a></p><p>[3] <a href="https://www.24ur.com/novice/slovenija/12-milijonov-ni-slo-le-za-svetovalce-ampak-tudi-za-sodisca-notarje-ter-storitve-nkbm-in-nlb.html">Nekatere stvari bi lahko izvedli sami, a so vseeno najemali zunanje izvajalce — 24ur.com</a></p><p>[4] <a href="https://podcrto.si/zgodbe-s-slabe-banke/">Zgodbe s slabe banke • Pod črto (podcrto.si)</a></p><p>[5] <a href="http://www.dma.wpsnz.uz.zgora.pl/index.php?journal=DMA&amp;page=article&amp;op=view&amp;path%5B%5D=580">Squats, squares, universities. About significant places in the biographies of rebels | Dyskursy Młodych Andragogów/Adult Education Discourses (uz.zgora.pl)</a></p><p>[6] <a href="https://archive.ph/iuihk">Zemljišče na Linhartovi je namenjeno prodaji ali razvoju — DUTB d.d. (archive.ph)</a></p><p>[7] <a href="https://archive.ph/gncMQ">DUTB nepremičnine — DUTB (archive.ph)</a></p><p>[8] <a href="https://www.youtube.com/watch?v=VupxhQLnQo8">100 dni vlade dr. Roberta Goloba — Pogovor s člani koalicije (8.9.2022) — YouTube</a> (od 1.04.42)</p><p>[9] <a href="https://www.levica.si/pismo-podpore-plac/?fbclid=IwAR1hxFO6Tk-ssJxJZbVX667dhovYA-3obqjyxgFZbmnOMD3ZnoffE3hqqyc">Pismo podpore novemu avtonomnemu prostoru v Ljubljani — Levica</a></p><p>[10] <a href="https://ljubljanainfo.com/novica/lokalno/jankovic-o-novem-avtonomnem-prostoru-v-ljubljani-ni-moja-zadeva-ker-je-v-drzavni">Janković o novem avtonomnem prostoru v Ljubljani: »Ni moja zadeva, ker je v državni lasti in se država s tem ukvarja« | Ljubljanainfo.com</a></p><p>[11] <a href="https://www.domovina.je/kako-deluje-avtonomna-cona-plac-osvobojeno-ozemlje-v-srediscu-ljubljane/">Kako deluje Avtonomna cona Plac, “osvobojeno ozemlje” v središču Ljubljane — Domovina</a></p><p>[12] <a href="https://www.sds.si/novica/poslansko-vprasanje-kako-namerava-vlada-rs-ukrepati-glede-participativne-ljubljanske">[POSLANSKO VPRAŠANJE] Kako namerava vlada ukrepati glede Participativne ljubljanske avtonomne cone — Plac? | SDS</a></p><p>[13] <a href="https://archive.ph/Jftxe">Naselili so se v zapuščenem objektu DUTB, zdaj nezadovoljni s pozivi k plačilu ‘računa’ — 24ur.com (archive.ph)</a></p><p>Originally published in <a href="https://revija-borec.si/html/borec_2022.html">Borec</a>.</p><p>Web archive: <a href="https://web.archive.org/web/20240501071817/https://lihtenvalner.medium.com/gradnja-svobodnega-sveta-3b07b52859ef">https://web.archive.org/web/20240501071817/https://lihtenvalner.medium.com/gradnja-svobodnega-sveta-3b07b52859ef</a></p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=3b07b52859ef" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Ustvarja iz najdenih oblačil]]></title>
            <link>https://lihtenvalner.medium.com/ustvarja-iz-najdenih-obla%C4%8Dil-2f0abd166ff8?source=rss-895d9f5431f2------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/2f0abd166ff8</guid>
            <category><![CDATA[fashion]]></category>
            <category><![CDATA[upcycling-clothes]]></category>
            <category><![CDATA[recycling]]></category>
            <category><![CDATA[berlin]]></category>
            <category><![CDATA[homelessness]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Katja Lihtenvalner]]></dc:creator>
            <pubDate>Sun, 28 Apr 2024 16:51:12 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2024-04-28T16:51:12.511Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<p>Modna ustvarjalka Vanja Meško Russenberger inspiracijo za svoje ustvarjanje išče na ulici, kamor se zadnja štiri leta odpravi skoraj vsak dan. Med grafitarskimi stenami nemške prestolnice Berlin dnevno pohajkuje, kolesari in raziskuje po kotičkih predela Kreuzberg, kjer ljudje odlagajo oblačila, ki jih več nočejo. Pove nam, da so humanitarne organizacije polne oblačil in da jih v skladišča več ne sprejemajo, zato jih ljudje odlagajo na za to označenih mestih, včasih pa kar ob smeteh ali na ulici pred stanovanjskimi stavbami.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*JhFdPAb-w9hFaIbuRHU3BQ.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><p>Modna kreatorka in umetnica Meško Russenberger po rodu sicer Ptujčanka, ki že vrsto let živi v Berlinu, je zato najdene oblačila začela predelovati. Odvržene kose očisti, opere, zarobi, zbrusi, prebarva, ukroji in jim nadene popolnoma nov videz. Do sedaj je izdelala že dve kolekciji v naslednjem mesecu pa namerava dokončati še tretjo. Skozi vsakodnevno sprehajanje po centru Berlina opazuje, kako se je mesto preoblikovalo in kako gentrifikacija podobno kot v Ljubljani iz mesta agresivno preganja revnejše prebivalce ter vanj naseljuje premožne. Opozori nas na požrešno potrošništvo, ki ga je povzročila poceni tekstilna industrija ter na ljudi potisnjene na družbeni rob, ki jih vedno znova srečuje ter sklepa zanimiva poznanstva.</p><h4>Kritična do množičnega potrošništva</h4><p>Meško Russenberger v modnem svetu deluje že več kot dve desetletji, vendar jo je pot v predelovalno modo zanesla zadnja leta, ker pravi, da je kritična do množične potrošnje in posledic, ki jih le-ta prinaša družbi in okolju. »Kolekcijo sem delala z veseljem, ampak če ljudje ne bi tako množično kupovali oblačil, mi je ne bi bilo treba in to bi mi bilo še ljubše. Ljudje množično kupujejo obleke, se jih kmalu naveličajo in jih potem odmetavajo,« opisuje svoja doživljanja. V kolekcijah je kritična do družbe a hkrati je njeno ustvarjanje omogoča tudi možnost osebnega izpovedovanja ter podoživljanja čustev. V svoji drugi kolekciji je tako iz rabljenih oblačil ustvarila črne kose, ki nosijo pomenljivo ime: Love (Ljubezen). »V drugi kolekciji sem skušala upodobiti strah pred ljubeznijo, intimnostjo in poglobljenimi odnosi, ki ga tudi opazujem kot trend: množično iskanje instant ljubezenske in intimne izkušnje ter na drugi strani strah pred poglobljenimi odnosi,« opisuje berlinska kreatorka. Poleg iznajdljivosti ter izvirnosti jo odlikuje tudi zapriseženost svojstvenemu stilu, pri katerem ne popušča. Je samouk, vse kreacije se je naučila oblikovati, šivati in obdelovati sama. Poleg tega Meško Russenberger sodeluje tudi pri promociji svojih izdelkov, kjer se kar v domači kuhinji ali pa ulicah Berlina prelevi v model. Pri tem strastno zagovarja načela trajnostne nošenje oblačil ter tudi sama ne kupuje novih kosov, ampak tudi zase in svoja otroka izbira izmed oblačili, ki jih ljudje zavržejo. »Na začetku so se v meni porajali dvomi, ali je to primerno. Spraševala sem se, ali jemljem revnim ljudem in tistim, ki živijo v pomanjkanju. Potem pa sem hitro ugotovila, da oblačil nikjer ne primanjkuje. Edino pravilo, ki se ga striktno držim, je, da ne vzamem plaščev, bund in odej. Te v mrzlih zimah nujno potrebujejo brezdomci,« pravi o svojem načinu izbire ter dodaja, da »etiketiranju in moraliziranju ne ubežimo ne glede na to, kaj v življenju počnemo«.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*p7Pe8ctmlkfvz8zp9GYRGA.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><h4>Sklepanje novih poznanstev</h4><p>Leta pohajkovanja po berlinskih ulicah so Meško Russenberger omogočili, da je postala prava socialna antropologinja, opazuje družbene fenomene ter gibanje mesta skozi poznanstva, ki jih sklepa na poti iskanja novih materialov za ustvarjanje. »Obleke praviloma iščejo ljudje iz spodnjega dela družbe, vendar sem posebne stike spletla z ljudmi iz družbenega roba: brezdomci, migranti brez dokumentov, uporabniki drog. S temi ljudmi se vedno zapletam v različne vrste pogovorov. Tako sem ugotovila, da je na cesti v Berlinu npr. pristalo veliko delavcev iz Vzhodne Evrope, ki so po iskanju boljše prihodnosti v Nemčiji, kmalu ugotovili, da vse tukaj mogoče ni tako rožnato, kot so jim napovedovali,« nam opisuje. Dolgo je opazovala tudi nenavadni pojav oblek zloženih v črne vreče, ki so se pojavljale na zbirnih mestih. To se je dogajalo tako pogosto, da ni verjela, da bi lahko bilo naključje, dokler ji ni nekega dne eden izmed brezdomnih prijateljev pojasnil izvora teh vreč. »Povedal mi je, da brezdomci na dobrodelnih organizacijah dobivajo črne vreče z oblačili. Ker pa nimajo doma, ne morejo takšnih vreč nosit s sabo, zato izberejo, kar se jim zdi potrebno, ostalo pa odložijo na zbirna mesta, da se oblačila dalje izmenjujejo in se krog nadaljuje.« Pravi, da je na poti iskanja zavrženih oblek našla ogromno prijetnih, odprtih in prijaznih ljudi, s katerimi skupaj iščejo obleke, si jih solidarnostno podajajo med sabo ter vzamejo, kar res rabijo. »Enkrat se spomnim, da sem se z otrokoma vračala iz šole in nas je skupina brezdomnih znancev, povabila v cerkev na kosilo. »Vidimo te, da si tudi sama mati otrok. Pridi, vzet hrano, za vse je dovolj!« so mi rekli. Takšne izkušnje se mi zdijo pomembne, da tudi otroka vidita in imata stik z različnimi ljudmi ter predvsem, da jih razumeta ter jim priznavata človečnost,« povzema berlinska kreatorka, ki pravi, da je brezdomcev v mestu Berlin vedno več. Pri tem je opazila, da se je posebej povečalo število žensk, ugotavlja pa tudi, da se je povečalo število uporabnikov kreka. Četudi živi v predelu Berlina, Kreuzberg, kjer sicer droge niso nenavaden pojav, pravi, da se je povečano število uporabnikov kreka, v zadnjem letu izkazalo za precej nevaren pojav na ulici. »Do uporabnikov drog imam zelo strpen in spoštljiv odnos. Sama tudi sodim med ljudi, ki zagovarjajo pojave centrov za varno uporabo drog. Skozi svoje pogoste sprehode po ulicah, pa opažam, da so uporabniki kreka zelo nepredvidljivi, hitro vzkipljivi in da nek miren dialog z njimi ni mogoč. Nažalost se jih tudi branijo v centrih za varno rabo drog, kar celoten problem potiska na ulico,« popisuje in priznava, da je opazila drastični fizični propad na ljudeh, ki so začeli uživati krek ter hkrati pravi, da je ta droga uničila »atmosfero ljudi iz ulice«. Berlinski predel Kreuzberg opisuje kot odprt in progresivni del mesta, v katerega pa v zadnjih letih podobno kot v Ljubljani agresivno prodirajo neoliberalni urbanistični trendi.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*i80z1daRuUp4Eu0on4RrBg.jpeg" /><figcaption>Photo: Vanja Meško Russenberger</figcaption></figure><h4>Mesto se spreminja</h4><p>Meško Russenberger ugotavlja, da je skozi najdena oblačila sposobna razbrati družbeno sliko spreminjanja mesta. »Naprimer našla sem veliko kosov, ki so nosili politična gesla ali pa pripadali kakšni subkulturi. Včasih se sprašujem, zakaj se je nekdo odločil, da neka majica, ki izraža pripadnost ali pa upor, ni več zanimiva. Je to zaradi gentrifikacije mesta in je bil primoran zapustiti sosesko, ker je bila predraga ter se je posledično moral znebiti oblačil?« se sprašuje ustvarjalka. Opaža, da cene najemnin drastično rasejo, s čimer so stanovanja za tukajšnje prebivalce vedno manj dostopna. Gradijo se draga in luksuzna stanovanja, s čimer se spreminja družbena slika mesta. Pri tem med najemniki ter lastniki prihaja do vedno večjih trenj. Četudi so po berlinski zakonodiji zaščiteni najemniki, pravi, da je gentrifikaciji uspelo ustvariti razdor med družbenimi sloji: »V tem predelu Berlina smo prej vsi živeli v sožitju tako multikulturnem kot tudi družbenem, zdaj pa nastaja vedno večji konflikt. Premožni lastniki nas izsiljujejo in iščejo luknje v zakonu, da bi se nas znebili ter zvišali najemnine. Pri čemer se mi zdi zelo nesmiselno, da se hočejo znebiti delavskega razreda, ki ga za svoj obstoj nujno rabijo, vendar se je ta zdaj prisiljen seliti na mestno obrobje.« Opisuje travmatične posledice, ki jih proizvaja gentrifikacija, kot je popolna izguba načina življenja, socialnih krogov, izgube šole za otroke, ipd. »S tem izgubiš emoncionalno življenje, kar seveda vedno lahko na novo vzpostaviš, vendar če si ga primoran spremeniti, je to zelo frustrajajoče,« opisuje. Neoliberalnemu urbanemu načrtu je uspelo ogroziti tudi mnoge avtonomne prostore, zaskvotana politična prizorišča, socialne centre ter prostore alternativne kulture. »Na drugi strani odpor ostaja. Ljudje tukaj si želijo živeti v multikulturnem odprtem prostoru, zato so vprašanja o gentrifikaciji mesta odprt boj, ki nas je mnoge združil in povezal,« povzema oblikovalka.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*XVuVSCdzpwLWuAnFLMqBBg.jpeg" /><figcaption>Photo: Vanja Meško Russenberger</figcaption></figure><p><em>A si na uličnem raziskovanju opazila še kaj, kar bi se ti zdelo vredno omeniti za zaključek?</em></p><p><em>»Želela bi si, da ljudje prenehajo z nekontroliranim in hitrim nakupovanjem in potrošništvom. Opazila sem, da takemu obnašanju potem sledi pranje slabe vesti ter odlaganje oblačil ali podarjanje samo zato, da bi se potem počutili boljše. Svetujem jim, da prenehajo s take vrsto dobrotništvom in raje osebam v stiski, brezdomnim osebam, podarijo nekaj denarja, ki ga ti veliko bolj potrebujejo,« sklene Meško Russenberger.</em></p><p>Članek je bil prvotno objavljen v <a href="https://www.kraljiulice.org/">Kraljih ulice</a>.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/774/1*2ULcFeEUVNUIxmMb22nzCg.png" /></figure><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/774/1*RjOmqrQ-cGIMDo99H9F-6Q.png" /></figure><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=2f0abd166ff8" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Črni madež sodobne grške zgodovine]]></title>
            <link>https://lihtenvalner.medium.com/%C4%8Drni-made%C5%BE-sodobne-gr%C5%A1ke-zgodovine-04d928825cef?source=rss-895d9f5431f2------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/04d928825cef</guid>
            <category><![CDATA[srebrenica]]></category>
            <category><![CDATA[genocide]]></category>
            <category><![CDATA[medium]]></category>
            <category><![CDATA[war-crimes]]></category>
            <category><![CDATA[greece]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Katja Lihtenvalner]]></dc:creator>
            <pubDate>Tue, 26 Mar 2024 08:36:57 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2024-03-26T08:39:28.529Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*YrVl2rInqUfonxpSwGEQtw.png" /><figcaption>Intervju z grškimi paramilitarci na grški zasebni televiziji. (Fotografija zaslona: Katja Lihtenvalner)</figcaption></figure><p><em>»Grški mediji so širili pro-srbsko propagando«</em></p><p><em>Intervju z nizozemsko novinarko Ingeborg Beugel</em></p><p>Ingeborg Beugel je holandska novinarka, producentka in scenaristka. Danes 62-letna svetlolasa Nizozemka se je v Grčijo preselila leta 1983, ko se je kot sama pravi, »zaljubila v svetovalca Meline Merkuri«, takratne ministrice za kulturo.</p><p>»On je bil njen svetovalec, pisal je tekste in govore. Merkuri je bila lutka, on je posedoval možgane. Jaz sem se zaljubila v možgane,« se danes spominja prvega poznanstva s svojim poznejšim možem. Kasneje je sodelovala z nizozemsko javno radio-televizijo, za katero je producirala reportaže, dokumentarce in dokumentarne serije.</p><p>Njena zgodba z Grčijo se je sredi 90ih prekinila in se v nekem drugem življenjskem obdobju spet nadaljuje od leta 2016, ko se je vrnila in tukaj nadaljuje poročevalsko kariero.</p><p>Beugel je zavezana resnici. Govorijo povsod, zahteva jo od politikov, se za njo poteguje. Ker je zvesta humanističnim načelom in opozarja na zlorabe ranljivih, je bila za to pogosto preganjana in celo aretirana.</p><p>Lani novembra je grško oblast <a href="https://www.youtube.com/watch?v=shw46mIzTDA">razburila</a>, ko je konzervativnega premierja Kiriakosa Mitsotakisa na novinarski konferenci vprašala: »Predsednik vlade Mitsotakis, kdaj boste končno nehali lagati? Lagati o prisilnih zavračanjih migrantov na morju in o tem, kaj se dogaja z begunci v Grčiji? Obstajajo prepričljivi dokazi, vi pa še naprej zanikate in lažete. Zakaj niste iskreni?«</p><p>Mitsotakis se je na konferenci razjezil ter novinarki očital, da »žali njega in grško ljudstvo z obtožbami in izrazi, ki niso podprta z dejstvi«. Škandal, ki ga je preko živega prenosa spremljal cel svet, je Mitsotakisa videl nenavadno razburjenega. Beugel je kmalu po incidentu morala zaradi groženj in obrekovanja medijev naklonjenih grški vladi zapustiti državo. Letos spomladi se je spet vrnila.</p><p>Govori strastno, zavzeto in brez dlake na jeziku. V 90ih, ko je poročala za nizozemske medije iz območja nekdanje Jugoslavije, je glasno kritizirala vpletenost takratnih grških oblasti in poročanje domačih medijev, ki jih je obtožila, da širijo »pro-srbsko propagando«. V najinem pogovoru sva zato šli v preteklost: spominjali sva se njenega doživljanja vojne na Balkanu, saj so dogodki, ki jim je bila priča v razbiti in uničeni Jugoslaviji, usodno vplivali na razvoj njenega življenja. Poleg novinarskih poročil iz balkanske vojne je leta 2002 ustvarila dokumentarec <a href="https://www.youtube.com/watch?v=ZOHPIqzL1tM">»Grški način«</a>, s katerim pravi, da si je nakopala nemalo sovražnikov.</p><p>Z njo smo se pogovarjali v grški prestolnici Atene.</p><p>• Vojno ste pokrivali kot nizozemska novinarka živeča v Grčiji. Kako se spominjate tistih časov?</p><p>V tistem obdobju sem zaradi svojega poročanja izgubila 80% grških prijateljev.</p><p>• Zakaj? Kaj se je zgodilo?</p><p>To je zame boleča zgodba. Opraviti ima veliko z vplivom množičnih medijev v tistem obdobju. Mislim, da je primerljivo s vplivom socialnih medijev danes. Grški mediji so v tistem času dobesedno kopirali propagando Miloševića in Karađića. Do tega sem bila kritična. Takrat sem bila ena redkih novinark, ki so iz Grčije odhajali v Jugoslavijo in poročali iz terena. Grčija takrat ni imela niti enega dopisnika v Jugoslaviji. Pozneje so imeli enega v Beogradu in enega v Palah. Na muslimanskem območju niso imeli nikogar.</p><p>• Kako so izgledala ta potovanja v oblegana vojna območja nekdanje Jugoslavije?</p><p>Potovala sem skupaj z grškimi kolegi fotografi in novinarji na avtobusu, ki so jih organizirale včasih humanitarne organizacije ali pa grški sindikati. Doživljala sem šikaniranja s strani grških kolegov. Ko sem bila v skupini z njimi, mi niso dovolili, da se pogovarjam z bosanskimi Muslimani. To je bilo še pred genocidom v Srebrenici. Grški medijski delavci so se pogrupirali in postavili proti meni. Grozili so mi, da če bom nadaljevala s kritiko in zahtevala poročanje o vojnih zločinih storjenih nad muslimanskimi Bošnjaki, da me bodo na cestnih blokadah pahnili med pijane srbske vojake, ki me bodo posilili. Šli so celo tako daleč, da so izjavljali, da si zaslužim biti zlorabljena s strani srbskih vojakov.</p><p>• To so bile izjave grških novinarjev in fotografov?</p><p>Tako je. Izjemi sta bila dva novinarja danes propadle Eleftherothipije, ki sta mi edina pomagala: Dimitris Tzimas in Aleksandros Stamathiou. Ona dva sta me branila, ne samo kot novinarko ampak tudi kot žensko. To je bil moment, ko sem razmišljala, da želim nekoč o tem dogodku narediti nekaj večjega, mogoče dokumentarec.</p><p>• Kakšno je potem bilo potem poročanje grških novinarjev?</p><p>Ko smo se vrnili iz terenskega dela, sem primerjala svoje delo z njihovimi. Torej vse, kar sem videla jaz, so videli tudi ti ljudje. Poročali pa smo o dveh različnih realnostih. To je presegalo Orwellovo razumevanje. Včasih sem poklicala te lokalne novinarje in jih vprašala: »Poslušaj, tukaj pišeš, da so bile grške cerkve uničene s strani muslimanov. Ne pišeš pa ničesar o prisilnih evakuacijah? Ali pa o tem, da so starci morali ostati v svojih hišah skupaj z mladimi vnuki. Da so morali zabarikadirati lastne domove ponoči, ker so celo ostarele gospe bile posiljene s strani srbskih vojakov, ki so se sprehajali skozi vasi.«</p><p>• Kaj so vam odgovarjali?</p><p>Priznavali so, da se zavedajo neskladnosti v poročanju. Izgovarjali so se na posojila, ki jih imajo in otroke. »Če bi pisali to, kar poročaš ti, bomo izgubili službo,« so priznavali. To je bilo zame kot nizozemsko novinarko, nepredstavljivo.</p><p>• Se spomnite kakšnih specifičnih zgodb?</p><p>Enkrat sem spremljala dostavljanje hrane srbskemu prebivalstvu s strani neke grške humanitarne organizacije. V nekem trenutku sem šla do točke Rdečega križa, kjer so ostali samo ostareli muslimanski prebivalci, ki niso zmogli biti evakuirani. Z njimi so bili včasih mlajši člani družine, ki so skrbeli za njih. Rdeči križ je delil moko, da bi prebivalci, ki so ostali lahko izdelovali kruh. Intervjuvala sem muslimansko punco, ki je bila na robu obupa. Vpletli so se grški novinarji, ki so mi izpulili mikrofon ter ga vrgli po cestišču. Še zdaj slišim zvok drage opreme, ki sem si jo takrat težko privoščila. Delavci Rdečega križa so bili šokirani nad prizorom.</p><p>• Lahko danes 26 let po tem incidentu poveste, kdo so bili ti novinarji?</p><p>Ja, to so bili predvsem novinarji dnevnega časopisa Ethnos in veliko fotografov, ki so delali za različne medijske organizacije.</p><p><em>Beugel danes pravi, da se je kasneje kakšnih 60% njenih novinarskih prijateljev vrnilo in se ji opravičilo za svoje obnašanje v času vojne. »Naredili smo napako,« so povedali. Priznali so, da so sodelovali v produciranju srbske propagande v grški javnosti.</em></p><p><em>Leta 1995 se je njena ljubezenska romanca končala, pobrala je svoje imetje in se z otroci vrnila na Nizozemsko.</em></p><p>Ko se je zgodila Srebrenica julija 1995, sem bila na letalu. Brala sem nizozemske časopise, ki so popisovali genocid in se dobesedno peljala nad Bosno. To je bil izid dogodkov, ki sem ga sama že napovedovala, vendar me nihče ni poslušal.</p><p>• Ste takrat že slišali za grške posameznike, ki se v Bosni bojujejo na strani srbskih sil?</p><p>Seveda. V nekem drugem obdobju in v drugem kraju bi jih imenovali »plačanci«, ampak v Grčiji so bili to navadni državljani, ki so dobivali denar iz vseh strani. V grškem jeziku, jih naslavljajo kot »prostovoljce«, kar je popolnoma zavajujoče.</p><p>• Leta 2002 ste posneli dokumentarec »Greek way« (»Grški način«), kjer prikažete vpletenost grških oblasti in političnih elit v Jugoslovanski vojni. Kaj je grški način?</p><p>Grški način pomeni, da ignoriraš resnico in prikrito deluješ iz ozadja. Ničesar drugega ne bi pri temu dodala.</p><p>• Minilo je kar nekaj časa od vaše izkušnje na Balkanu v 90ih ter snemanja tega pol urnega dokumentarca. Zakaj?</p><p>Nikogar tema ni zanimala. Niti na Nizozemskem nisem mogla najti produkcijske hiše, ki bi bila pripravljena financirati in predvajati dokumentarec. Na koncu sem našla zanimanje znotraj progresivne levičarske medijske frakcije, ki sicer deluje pod okriljem protestanske cerkve.</p><p>• Po objavi dokumentarca ste začeli dobivati grožnje s smrtjo.</p><p>To je bilo v času, ko še ni bilo mobilnih telefonov. Imeli smo stacionarne telefone z odzivniki. Ko sem prišla domov, je bil moj avtomatski odzivnik poln sporočil v srbščini ali pa v grščini z različnimi grožnjami usmerjenimi predvsem v moje delo glede razkrivanja zločinov grške oblasti. Grozili so mi, da če bom nadaljevala, vedo, kako najti mene in moje otroke.</p><p>• V dokumentarcu omenjate zadnji dopust Slobodana Miloševića, ki bi ga naj preživel na otoku Hidra, na katerem ste tudi sami preživeli veliko svojega časa?</p><p>Ja, na Hidri imam poletno hišo in res je, Milošević je tukaj počitnikoval leta 1998. Lokalci tukaj so sovražili, da sem to razkrila. Gostila ga je vplivna bogatašinja iz družinske dinastije povezane s političnimi elitami.</p><p>• Če greva v sedanjost: lani ste bili aretirani, ker ste pomagali afganistanskemu beguncu.</p><p>Vse to je maščevanje. Vse kar se v mojem življenju dogaja danes, je povezano z maščevanjem za razkrivanje umazanih poslov, ki jih je ta država spletla v balkanski vojni. Ljudje tukaj me sovražijo že 40 let.</p><p><em>Ne glede na ovire Ingeborg Beugel nadaljuje z edinim poslanstvom, ki mu je zaprisežena: boju za človekove pravice, dostojno življenje zatiranih in razkrivanje zlorab in nepravilnosti oblasti ter vseh vpletenih. Zavezana resnici. Edino poslanstvo, ki jo žene in ki jo vrača v Grčijo.</em></p><p>Intervju je bil objavljen v slovenski reviji <a href="https://revija-borec.si/html/borec_2022.html">Borec</a> izdaja (805–807) oktobra 2022.</p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=04d928825cef" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[(INTERVIEW) Discarded clothes reflect the pulse of the city, says Vanja Meško Russenberger]]></title>
            <link>https://lihtenvalner.medium.com/interview-discarded-clothes-reflect-the-pulse-of-the-city-says-vanja-me%C5%A1ko-russenberger-c2a39e09d971?source=rss-895d9f5431f2------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/c2a39e09d971</guid>
            <category><![CDATA[slovenia]]></category>
            <category><![CDATA[fashion]]></category>
            <category><![CDATA[recycling]]></category>
            <category><![CDATA[love]]></category>
            <category><![CDATA[berlin]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Katja Lihtenvalner]]></dc:creator>
            <pubDate>Wed, 06 Mar 2024 14:25:44 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2024-05-01T04:47:00.830Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<p>The Berlin-based designer, <a href="https://www.facebook.com/vanja.russenberger/about">Vanja Meško Russenberger</a> presents her new collection, which addresses the meaning of love in modern times and holds up a mirror to the dirty textile industry and mass consumerism.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*ToC9QS-0sg-oyAJcdET-1w.jpeg" /><figcaption>“If I pick up a second-hand piece now, I can quickly assess what condition it’s in and whether it’s still worth restoring and treating.” Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><p>She was born in the mid-1970s in Ptuj and, as she says, experienced one of the most groundbreaking alternative periods in Slovenia in the 1990s. Vanja Meško Russenberger is an artist, fashion designer and textile artist. She taught herself how to sew, create and find suitable materials for her products, and she models her own clothes, creating all the promotion herself with the help of her videographer and photographer friends.<br>In the late 1990s, she moved from Slovenia to Zurich, Switzerland, where she ran a fashion store called Ostblock. The store was a fashion hub for unconventional and unique fashion and design products created exclusively by artists from Eastern Europe and the Balkans. About ten years ago, she moved to Berlin, which has always been a strong influence on her work.<br>For the last four years, she has been creating fashion from second-hand clothes and reworking them in the style of the recycled fashion trend. She cleans, washes, stitches, sews, shaves, dyes, cuts and gives a new look to found pieces of clothing. With her keen sense of fashion, aesthetics and local context, she has managed to create unique combinations and has already launched two upcycled collections. Collection36 is a critical, politically communicative and environmentally conscious fashion line, while on the other hand the Love collection, which Mešková Russenberger launched in autumn, is much more personally confessional, as it deals with the concept of love.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*qbSo9GpxL6F3xutJs4y80w.jpeg" /><figcaption>“There are several artists in Berlin who incorporate street objects, infrastructure, abandoned pieces of furniture… into their work. Somehow I found myself in this idea too.” Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><p>Meško Russenberger goes exploring almost every day. Her workplace is Berlin’s Kreuzberg, in the centre of the German capital, whose walls are adorned with colourful rebel graffiti. She searches for second-hand pieces and selects materials suitable for her work at designated collection points and in the streets where people dump clothes they no longer want. In the process, she meets a range of people from the margins of society, chats with them and makes new acquaintances.<br>We went with her on one of these adventures through the streets of Berlin.</p><p><em>What gave you the idea for a collection featuring second-hand clothes?</em></p><p>There are several artists in Berlin who incorporate street objects, infrastructure, abandoned pieces of furniture… into their work. Somehow I found myself in this idea too.</p><blockquote><em>Sometimes I wonder why someone has decided that a T-shirt expressing belonging or resistance is no longer interesting. Is it because of the gentrification of the city, and they had to leave the neighbourhood because it was too expensive, and as a result they had to get rid of the clothes? In the clothes you find, you can see how the city is evolving and what trends it is picking up, how it breathes.</em></blockquote><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*LMH4hsTuaG7cAO45m8tBKQ.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><p><em>Kreuzberg is embedded in your creativity and its symbolism is very recognisable through the motifs you use, such as patches, T-shirts with rebel slogans, colour combinations, etc. What kind of area of Berlin is this?</em></p><p>In my opinion, this is the most original part of Berlin, but it is becoming more and more commercialised. It has retained its politicisation, it is multicultural and it is home to different social classes. It is a very relaxed environment, open and free-thinking. This is very clear in my last two collections, because I could not have found this type of clothing anywhere else. When you sit in a bar and watch how people are dressed, you see the variety of styles and tastes and this kind of environment inspires me.<br> <br><em>For the past four years you have been walking the streets of Kreuzberg in Berlin, looking for clothes that people have thrown away, abandoned and dumped on the street.</em><br> <br>I don’t really look for them. The clothes are there. They are everywhere. They are always in visible places so that those who need them can take them. They are not rubbish, they are clothes looking for a new owner. Those who dispose of them know it too. That’s why they often put them in protected bins or boxes marked ‘free box’ or ‘for collection’, or in designated spots in front of apartment buildings. Some of these points are also equipped with roofed houses to protect clothes, books and crockery from the rain.</p><p><em>I see you are picking up fabrics and checking the materials with your fingers.</em><br> <br>Sort of, yeah. If I pick up a second-hand piece now, I can quickly assess what condition it’s in and whether it’s still worth restoring and treating. I also often come across brand new clothes that still have the shopping slip attached. When it came to colour, I was open to everything in the first collection, but limited to black in the second, which is also the colour I incorporate most often in my work. This made it easier for me to create. I try to make sure that I include non-renewable materials, because I am aware that non-recycled clothes are the biggest problem for our environment. That’s why I try to reuse those, for example fabric blends or 100% polyester. I use them to make skirts, jackets, sleeveless tops.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*H5-Rgkxb97Z6me7KNLATDw.jpeg" /></figure><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*PpiiMM_Ap15vL1lkvekXyA.jpeg" /></figure><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*eBMx74pz-8mS6V1aegcnaw.jpeg" /><figcaption>Meško Russenberger is also model for her clothes. Photo: Lilli Kuschel</figcaption></figure><p><em>Some fashion companies advertise that you can recycle worn and old items of clothing.</em><br> <br>This is misleading. Especially the promise that they will recycle the clothes and make them into new pieces, because most of the materials cannot be recycled at all. They sell them to South to poorer countries: to the African continent, for heating in Bulgaria … We can, of course, ask how ecological such heating is. It is a good idea, of course, but very harmful and inefficient.<br> <br><em>You are critical of mass consumerism and the textile industry, to which you belong. What is the message of these two collections?</em><br> <br>I loved doing the upcycled collection, but if people didn’t buy clothes so massively, I wouldn’t have needed to do it, and I would have loved it even more. People buy clothes in bulk, soon get bored of them and then throw them away. I tried to represent a similar thing with the Love collection, where I tried to represent the fear of love, intimacy and deep relationships, which I also see as a trend: the mass search for instant love and intimacy and, on the other hand, the fear of deep relationships.</p><p><em>You are politically and socially critical through your clothes. How do your clothes convey your vision of the world and society?</em><br> <br>The clothes I find on the street reflect the economic and social state of the city. So I found a lot of pieces that carried political slogans or belonged to a subculture. Sometimes I wonder why someone has decided that a T-shirt expressing belonging or rebellion is no longer interesting. Is it because of the gentrification of the city and they had to leave the neighbourhood because it was too expensive, and as a result they had to get rid of the clothes? In the clothes you find, you can see how the city is evolving and what trends it is picking up, how it is breathing.</p><p><em>What is the creative process?</em><br> <br>The clothes themselves give me a lot. They tell me how they will transform in the future and help me to create. If it’s a skater sweater, you just associate it with that subculture and think further about how to combine that piece in a way that makes sense. I learnt the processes of alterations myself. First I rip, cut and turn a found piece of clothing into a useless one, then I start to create a new garment, combining, cutting, sewing and turning it into a complete one-off.<br> <br><em>Have you ever been reproached for perhaps taking away from those who don’t have? Have you followed any principles here?</em><br> <br>At the beginning, I had doubts about whether it was appropriate. I wondered whether I was taking from poor people or from those who live in poverty. But then I quickly realised that there is no shortage of clothes anywhere. If you just walk to the humanitarian organisations, you will find that most of them do not take clothes because they do not need them. The only rule I strictly stick to is not to take coats or jackets. These are desperately needed by the homeless in the cold winters. We cannot escape labelling and moralising, no matter what we do in life. There will always be someone who has something to say. I had to explain to my children why I was doing it.</p><p><em>How did the children take it that their mother was looking for inspiration and new materials to create with the discarded clothes?</em><br> <br>The children are already used to a sustainable lifestyle. I don’t wear bought clothes and shoes myself, and I only buy new products for my two children on rare occasions, even though they initially had feelings of incomprehension. Everyone sees you on the street. I have also been confronted by their classmates, which has raised some questions. But now everybody knows I do it. It has even turned in a particularly positive direction: I was presenting my work and talking about fashion processing in my son’s class. The children were interested in my work and had heaps of questions.</p><p><em>It didn’t end in primary school. Today you also run workshops for students. How did this collaboration come about?</em><br> <br>The Dutch artist and teacher <a href="https://www.marcianatimmermans.com/">Marciana Timmermans</a> invited me to run a fashion workshop with the students of the Arnhem School because my way of working was special to her. The collaboration was great! It was a pleasure to work with the young people, they were very motivated and creative. We run workshops once a year in Berlin for ten days. First I introduce my way of working to the students and then they go out on their own to find discarded clothes on the streets of Berlin. First they clean the clothes, then there is the creative part, designing new clothes and making a short fashion video to present the final results. The response so far has been excellent and the interest of the students is high, so we will be repeating the workshop soon.<br> <br><em>You are also special and constantly brimming with creativity: when you promote other collections too, we see that you are a model for your clothes. Sometimes you shoot videos from the comfort of your own kitchen, with loud punk music blasting. How do people react to the promotion of your reworked pieces?</em></p><p>I get different reactions. I have been accused of trying to commercialise alternative culture. This is happening because a lot of people see fashion as a commercial activity. But I do it differently. I am also socially and politically engaged as a human being, involved in my local environment and defending the symbols of alternative culture that my pieces carry. Therefore, I feel that I am also expressing my beliefs through my work. But I am also archiving a period in the history of this city, because for me, the message of fashion is a response to the time and the environment.<br> <br><em>Your pieces, even if reworked, are not cheap.</em><br> <br>There is a lot of work behind it and even though I admit that my pieces are not cheap, I find it absurd that I have to justify my price to my customers. I put a lot of time, creative effort and physical labour into my work. I have the help of several seamstresses from Ptuj, with whom I work very well. Without them, my collections would not exist. All the products are handmade and belong to the middle price range. All pieces are unique. I will not underpay my seamstresses in order to satisfy the whims of dissatisfied customers who are used to vulgar consumerism. At the same time, the collection is an experiment. My customers are not used to wearing clothes that someone else has already worn.</p><p><em>Your most current collection, Love, is dark. You’ve chosen black pieces and turned them into unique garments. What are you telling us?</em></p><p>I don’t see the love collection as dark. The Love collection was inspired by ideas about the complexity of love, its challenges and promises, vulnerability, unrequited and unconditional love, the fear of love and its dysfunctional dynamics and dependencies. It is a minimalist collection that, although critical, at its core celebrates the beauty of love, which enriches our experience, provides us with a deeper understanding of ourselves and those around us, and gives greater meaning to our lives.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*M2PI28A4miEWwO4E2scp8Q.jpeg" /></figure><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/640/1*87fbOnbzoIhfiUUiKblIng.jpeg" /></figure><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/640/1*1OyLE3Pq8J7KxX0-roO8jQ.jpeg" /><figcaption>Excerpts from the fashion film Love. Photo: Vanja Meško Russenberger</figcaption></figure><p><em>Even if you spend most of your creative time alone, you also have help promoting your collections alongside your sewing. Who helped you with the film Love?</em><br> <br>I wrote the script for the film, which I called the same as collection. Then, as I have done so many times, I worked with the director, editor and cinematographer <a href="http://www.lillikuschel.de/">Lilli Kuschel</a>. Sara Korošec (<a href="https://muzikaca.weebly.com/">Muzikačaka</a>) helped me with the music and Lana Kariž Meško danced. The film has already premiered in a Berlin venue in November, officially launching the collection to the public. I wanted to make a film that not only represented the collection, but told a story. The aim was to create a visually appealing and contextually exciting film about love that also reflects my aesthetic taste and values.”</p><p><em>So love is not a dark force?</em><br> <br>Absolutely not. Love is the most powerful energy. It is the meaning and reason of life, it is like the sun. There is nothing more beautiful in the world than to be able to love and to receive love. I see darkness as the inability to love and to receive love. And that’s what I wanted to communicate with my latest collection.</p><p>Text was originally published in Slovenian language: <a href="https://vecer.com/slovenija/intervju-v-odvrzenih-oblacilih-odseva-utrip-mesta-meni-vanja-mesko-russenberger-10351612">https://vecer.com/slovenija/intervju-v-odvrzenih-oblacilih-odseva-utrip-mesta-meni-vanja-mesko-russenberger-10351612</a></p><p>Webarchive: <a href="https://web.archive.org/web/20240501044503/https://lihtenvalner.medium.com/interview-discarded-clothes-reflect-the-pulse-of-the-city-says-vanja-me%C5%A1ko-russenberger-c2a39e09d971">https://web.archive.org/web/20240501044503/https://lihtenvalner.medium.com/interview-discarded-clothes-reflect-the-pulse-of-the-city-says-vanja-me%C5%A1ko-russenberger-c2a39e09d971</a></p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=c2a39e09d971" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Documentary “Life without Limits”]]></title>
            <link>https://lihtenvalner.medium.com/in-a-world-often-defined-by-its-obstacles-life-without-limits-dares-to-challenge-conventional-15ff66f33930?source=rss-895d9f5431f2------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/15ff66f33930</guid>
            <category><![CDATA[down-syndrome]]></category>
            <category><![CDATA[greece]]></category>
            <category><![CDATA[bucharest]]></category>
            <category><![CDATA[calabria]]></category>
            <category><![CDATA[granada]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Katja Lihtenvalner]]></dc:creator>
            <pubDate>Wed, 21 Feb 2024 07:51:26 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2024-03-06T15:29:19.471Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*894oQuJqQ9sRwvtAIjye5Q.png" /></figure><p>Documentary “Life without Limits”</p><p>In a world often defined by its obstacles, “Life without Limits” dares to challenge conventional boundaries and redefine what it means to live fully. Through the lens of five extraordinary individuals with Down syndrome coming from Greece, Italy, Bulgaria, Romania, and Spain, this documentary embarks on a poignant journey of resilience, dreams, and unwavering determination.</p><p>Film by</p><p>Producer: Katja Lihtenvalner</p><p>Director: Katja Lihtenvalner, Katrin Weissler</p><p>Camera: Katrin Weissler, Tina Glavič Novak</p><p>Sound Recording: Katja Lihtenvalner</p><p>Editor: Katrin Weissler</p><p>Accessible here: <a href="https://www.youtube.com/watch?v=ON8HY1Iti6E">Life without Limits — YouTube</a></p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/500/1*3tQ10LiS8pUwEbFAtHReVQ.png" /><figcaption>Logo of the project “Work for Inclusion”</figcaption></figure><p><em>The documentary was created during the project Work for Inclusion.</em></p><p><em>The project is funded by the Erasmus+ program of the European Union.</em></p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=15ff66f33930" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Mitsotakis is likely to force a rerun]]></title>
            <link>https://lihtenvalner.medium.com/micotakis-is-likely-to-force-a-rerun-182aa8e5fa92?source=rss-895d9f5431f2------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/182aa8e5fa92</guid>
            <category><![CDATA[elections]]></category>
            <category><![CDATA[neoliberalism]]></category>
            <category><![CDATA[athens]]></category>
            <category><![CDATA[parliament]]></category>
            <category><![CDATA[greece]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Katja Lihtenvalner]]></dc:creator>
            <pubDate>Tue, 27 Jun 2023 14:56:26 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2024-05-01T07:33:20.252Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*2FEKW1tHTAPwKdN8tqFX1w.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><p>New Democracy, it seems, will not be able to accumulate enough parliamentary seats to govern on its own. That’s why it is already announcing new elections on 2 July, when, under the new old rules, the leading party would get additional seats</p><p>The winner of yesterday’s Greek parliamentary elections is the conservative New Democracy of the incumbent Prime Minister Kyriakos Mitsotakis, which won more than 40% of the vote. The left-wing Syriza followed with 20%. In third place are the socialists Pasok-Movement for Change, which polled around 12% of the vote.</p><p>As expected, the Communist Party of Greece, the radical-patriotic Greek Salvation also entered Parliament. The left-wing Free Path, the patriotic Victory Party and Varoufakis’s Mera25 will not be able to break through to parliament with at least three per cent of the vote. But the winners of the elections still did not get enough votes to govern on their own. Last night’s results would have given them 146 votes, but to govern on their own they would have needed at least 151 seats in the 300-seat Parliament. Regardless, the loser of these elections is Syriza.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*cAtSPgdZo2PQIw5aQYHLyQ.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><p><strong>Reduced lives</strong></p><p>Polling stations opened at 7am yesterday morning for nearly ten million voters, 400 000 of whom were voting for the first time. Even then, the first voters were already heading for the primary schools that traditionally host the elections. Long queues snaked outside the 25th Primary School in the Galaci district of Athens, leading into colourful classrooms. “I will vote for Syriza so that we are not ruled by Mitsotakis again,” says Eleni, a 35-year-old archaeologist. “Our lives have become reduced to existential dilemmas. We have degrees, but we work for minimum wage. No, we don’t want New Democracy and the other parties don’t promise us a better future,” she explains.</p><p>The Greeks are no longer concerned with questions about the neoliberal austerity measures that have pushed Greece to the brink of economic survival. The main issue in this election was how to remove the current Prime Minister, who is mired in political and economic scandals. “I will vote for New Democracy. I always have and I always will,” says 76-year-old Yorgos, who went to the polling station, well-groomed and wearing a bright tie. Members of some political parties are marching around the polling stations, still fighting in the morning for the votes of those who might change their minds.</p><p>In the working-class district of Galatsi, there are no representatives of the conservative New Democracy, which all the polls had predicted would win. But they are to be found in the centre of Athens, on the Syntagma platform in front of Parliament. The blue and white tent of New Democracy is set up like a cosy living room with white chairs. All the slogans of the country’s most influential party, which has been involved in the running of the country for four decades, are aimed at the future: “Stable, courageous, forward!”.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*GYZFnz0dLJhHzn7lJ-G6tA.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><p><strong>Why repeat elections</strong></p><p>A stone’s throw away, on the Klathmonos platform, there is no crowd among the electoral headquarters: the leftist Syriza, the socialist Pasok and the progressive Mera25 share the traditionally leftist terrain. The three party leaders, Alexis Tsipras, Nikos Androulakis and Yanis Varoufakis, who during the pre-election campaign assured that they would not colaborate with Mitsotakis, are looking towards each other from the designer electoral tents. “Are they announcing that cooperation will be possible?” we ask the Syriza headquarters.</p><p>“First we will turn to the two parties that are here, to our immediate neighbourhood”, the Syriza strategy is unveiled and the fear of what New Democracy is predicting comes true is expressed. Once again, elections on 2 July. “Young people aged between 17 and 20 voted 40% for Syriza. If there is a second round of elections, which is what New Democracy wants, we will lose this extremely important electorate because of the summer months,” they tell us.</p><p>The cradle of democracy is tackling the abuse of the electoral system. For the first time in several years, the winning party will not get an extra 50 seats and the votes will be distributed proportionally according to the electoral outcome. However, the ruling New Democracy has already secured a change in the law and would again give the leading party extra seats in the July elections. It will obviously have to do this if it wants to govern on its own.</p><p>“This kind of election will again lead to extreme polarisation,” political analyst Yorgos Sefertzis commented on Open TV, “while at the same time it would further consolidate the rule of a single party.”</p><p>Mitsotakis has three days to form a government. If he fails to do so, he will have to hand over the option to Tsipras. In this, his fate will lie mainly in the hands of the Socialists, who insisted in the pre-election struggle: “Neither Alexis nor Kyriakos.” Greece is therefore in for an exciting week, when the parties will show how faithful they are to their pre-election promises.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*LvfHkvsTbi3GEMaN3SaXfA.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><p>The article was originally published in Slovenian language, 27.6.2023: <a href="https://moj.vecer.com/svet/micotakis-bo-verjetno-izsilil-ponovitev-volitev-10333258?fbclid=IwAR2uS9LkhIQ7azkfC5rf6rL6nu8tpbVcTZroNFXQzB1mtDlinP7F1LeYalw">Micotakis bo verjetno izsilil ponovitev volitev (vecer.com)</a></p><p>Web archive: <a href="https://web.archive.org/web/20240501072857/https://lihtenvalner.medium.com/micotakis-is-likely-to-force-a-rerun-182aa8e5fa92">https://web.archive.org/web/20240501072857/https://lihtenvalner.medium.com/micotakis-is-likely-to-force-a-rerun-182aa8e5fa92</a></p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=182aa8e5fa92" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Greek elections: despite scandals, Mitsotakis looks set to win]]></title>
            <link>https://lihtenvalner.medium.com/greek-elections-despite-scandals-micotakis-looks-set-to-win-28761a0644b0?source=rss-895d9f5431f2------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/28761a0644b0</guid>
            <category><![CDATA[greece]]></category>
            <category><![CDATA[athens]]></category>
            <category><![CDATA[elections]]></category>
            <category><![CDATA[syriza]]></category>
            <category><![CDATA[conservatism]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Katja Lihtenvalner]]></dc:creator>
            <pubDate>Tue, 27 Jun 2023 14:35:16 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2023-06-27T15:05:40.245Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<p>The affairs of the ruling conservatives have been the main issue of the pre-election campaign, alongside the tragic train crash.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*RHiNNuPOGgFMWJkgGOu7Wg.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><p>Tomorrow, Greeks go to the polls. Voters will choose between 36 parties. Opinion polls predict that the ruling conservative New Democracy (ND) is likely to win. The left-wing Syriza party, which has already led the country for one and only one term between 2015 and 2019, is breathing down its neck. It does not look as if any of the winners will be able to form a coalition on their own.</p><p>“On Sunday night we will be the winners. We will continue on the path of recovery of the country that we started four years ago,” the current 55-year-old Prime Minister Kyriakos Mitsotakis announced at one of the pre-election rallies this week.</p><p>Polls show that six political parties can hope to win seats in the 300-seat parliament: in addition to New Democracy and Syriza, the socialist Pasok, the Communist Party of Greece, the radically patriotic Greek Salvation and the progressive leftists Mera25. The other parties, which need to win three percent of the vote to enter parliament, are unlikely to do so. The novelty of these elections is that the winning party will not get an extra 50 seats, as has been the custom so far. The winning party will therefore have to seek support from smaller parties.</p><blockquote>PM Micotakis has turned into a paranoid leader during his term in office</blockquote><p><strong>“Prime Minister of a hundred scandals”</strong></p><p>The pre-election campaign revolved mainly around the myriad scandals of the current Prime Minister Mitsotakis. Political opponents accuse him, among other things, of the wiretapping scandal, the so-called Greek Watergate, and of responsibility for the train crash in Tempe almost three months ago, in which almost 60 people died.</p><p>“He is the Prime Minister of a hundred scandals. A Prime Minister who knowingly lies to cover up the obvious and countless responsibilities for his criminal policies,” Micotakis is described by Kostas Vaksevanis, editor of the Greek media Documento. It was Vaksevanis who, together with his team of journalists, exposed a whole series of political and corruption scandals involving the Greek leadership.</p><blockquote>During his term in office, Micotakis turned into a paranoid leader: he spied on political rivals, he matched his own inaccuracies in speeches, and he answered questions from critical journalists in a cutting and aggressive manner.</blockquote><p>Under Mitsotakis, Greece has slipped to 108th place in the media freedom rankings — dead last among European countries. During his government, journalist Yorgos Karaivaz was killed. Critical journalists in Greece are eavesdropped on, threatened, and constantly have to fight off lawsuits in the courts from the authorities. “Not since the military dictatorship have we seen such control over the media”, comments Aris Hatzistefanou, a local documentary film-maker and writer.</p><p>In addition to the wiretapping affair, which has become a political scandal, the public is particularly upset about the recent train crash. Just this week, the victims’ representatives sued the Greek government, headed by Mitsotakis, in addition to those responsible at Hellenic Railways. To this move, the latter responded indifferently, upsetting the mourners: “The victims have become a tool in a political campaign.”</p><h4><em>Syriza presents itself as a symbol of change</em></h4><p>In addition to harsh criticism of the current government, Syriza, embodied by former Prime Minister Alexis Tsipras, 48, is relying on rhetoric promising change in its election campaign, which in recent weeks has begun to capture the votes of the young and the undecided. “A Syriza victory is a vote for change. It means the defeat and disapproval of Mitsotakis’ New Democracy and a mandate to form a stable, long-term and progressive government”, Tsipras predicts.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*X4fSSyAXRvh-gvyKWnfAnQ.jpeg" /><figcaption>Photo: Katja Lihtenvalner</figcaption></figure><p>Greeks have already heard promises of change from Syriza in the run-up to the historic 2015 parliamentary elections. In addition to criticising New Democracy, Tsipras is trying to appeal to young people with new faces from the worlds of media and music, among others. Syriza is betting on social policies and workers’ rights, and promises to raise the minimum wage and reform the current healthcare system.</p><p>In the pre-election debates, there was little focus on the parties’ programmes and much more on how to join forces to remove New Democracy. Critics therefore accuse Tsipras and the Social Democrats of trying to form a “government with a purpose”, arguing that its only role will be to bring Mitsotakis to justice, not the economic development of the country.</p><p><strong>Destiny in the hands of the Social Democrats</strong></p><p>But the future of Greece will be decided by the social democrats of Pasok — Movement for Change. The Social Democrats have had to shrug off accusations in the past that they were to blame for the harsh austerity measures, since it was their President, Yorgos Papandreou, who invited international lenders to Greece in 2010. Later, however, New Democracy and Syriza also endorsed the neoliberal measures, which has now made these accusations forgotten.</p><p>Pasok has undergone a series of changes in recent years. They have changed several leaders, changed names (Movement for Change, then back to Pasok-Movement for Change), taken a much more critical stance towards former close coalition partners New Democracy, but it is not at all clear what position they will take towards Syriza.</p><p>“Tsipras is misleading the Greek people. His inconsistency and populism know no bounds. He is trying to gain power by once again making a mockery of the Greek people”, Pasok President Nikos Andrulakis recently reproached him.</p><p>Article was originally published in Slovenian language 20.5.2023 in Slovenian language: <a href="https://moj.vecer.com/svet/volitve-v-grciji-kljub-skandalom-se-micotakisu-obeta-zmaga-10333178?fbclid=IwAR0AeZyQwVVF_aJ-RXL_YjWWois5g3lMzgXM0CTGMYMDPkv1sseu9JAkjbk">Volitve v Grčiji: Kljub škandalom se Micotakisu obeta zmaga (vecer.com)</a></p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=28761a0644b0" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[The story of Ebrima Conneh: “Man must never give up”]]></title>
            <link>https://lihtenvalner.medium.com/the-story-of-ebrima-conneh-man-must-never-give-up-758953e29fe9?source=rss-895d9f5431f2------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/758953e29fe9</guid>
            <category><![CDATA[libya]]></category>
            <category><![CDATA[liberia]]></category>
            <category><![CDATA[gambia]]></category>
            <category><![CDATA[refugees]]></category>
            <category><![CDATA[civil-war]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Katja Lihtenvalner]]></dc:creator>
            <pubDate>Wed, 26 Apr 2023 07:44:39 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2023-04-26T07:44:39.439Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<p>Abstract</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*NJ7KI2PfnQ0v4W8O43Fgfg.jpeg" /><figcaption>Ebrima Conneh. (Photo: Katja Lihtenvalner)</figcaption></figure><p>Ebrima Conneh was orphaned from the age of eight, surviving the Liberian and Libyan civil wars, growing up in the poverty of the Gambian Serekunda, crossing the dangerous Sahara, kidnapped twice and escaped twice, embroiled for several years in the brutal Libyan and Italian criminal underworld, exposed to racial prejudices in the Arab and European societies. Today he is sending aid to Gambia.<br>His life is written like a suspenseful book, where Ebrima admits throughout the tragic events of his life, when fate could have turned very differently: “I was also lucky.”<br>Years ago, he was adopted as a grown man by a German couple and today he works for a large construction company. Ebrima has demonstrated to himself and the world that by broadening our perspectives, we can surmount the constraints of prejudice. Despite this, he remains grounded and level-headed: “You have to stay wise and humble. You must never flaunt the success when it happens to you.”<br>This is not another refugee story because Ebrima Conneh is not a refugee, but a fighter, a “lonely soldier in the jungle” as he refers to himself. He does not consider himself as an orphan, but as a man who walks with his head proudly raised.<br>An exceptional man in (un)exceptional times.</p><p>The story of Ebrima Conneh was originally published in Slovenian language 20th of August, 2022: <a href="https://www.vecer.com/v-soboto/zgodba-o-ebrimu-connehu-clovek-ne-sme-nikoli-obupati-10293901">Zgodba o Ebrimu Connehu: “Človek ne sme nikoli obupati” (vecer.com)</a></p><p>English version is accessible here: <a href="https://lihtenvalner.medium.com/the-story-of-ebrima-conneh-man-should-never-give-up-dbcb9c3bceb8">The story of Ebrima Conneh: “Man must never give up” | by Katja Lihtenvalner | Medium</a></p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=758953e29fe9" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
    </channel>
</rss>