<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0" xmlns:cc="http://cyber.law.harvard.edu/rss/creativeCommonsRssModule.html">
    <channel>
        <title><![CDATA[Stories by Matjaz Gercar on Medium]]></title>
        <description><![CDATA[Stories by Matjaz Gercar on Medium]]></description>
        <link>https://medium.com/@matjazgercar?source=rss-7b457be5dae5------2</link>
        <image>
            <url>https://cdn-images-1.medium.com/fit/c/150/150/1*VusgLSM1G1zEv9yvYZOIrA.jpeg</url>
            <title>Stories by Matjaz Gercar on Medium</title>
            <link>https://medium.com/@matjazgercar?source=rss-7b457be5dae5------2</link>
        </image>
        <generator>Medium</generator>
        <lastBuildDate>Wed, 18 Nov 2026 13:54:55 GMT</lastBuildDate>
        <atom:link href="https://medium.com/@matjazgercar/feed" rel="self" type="application/rss+xml"/>
        <webMaster><![CDATA[yourfriends@medium.com]]></webMaster>
        <atom:link href="http://medium.superfeedr.com/" rel="hub"/>
        <item>
            <title><![CDATA[Bolha, leglo prevarantov]]></title>
            <link>https://matjazgercar.medium.com/bolha-leglo-prevarantov-bfb86f58a927?source=rss-7b457be5dae5------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/bfb86f58a927</guid>
            <dc:creator><![CDATA[Matjaz Gercar]]></dc:creator>
            <pubDate>Tue, 30 Sep 2025 14:22:02 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2025-09-30T14:22:02.277Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<p>Vsi jo poznamo: Bolha.com, mar ne? Nekoč največje mesto, kjer ste lahko prodali ali kupili kakšne rabljene zadeve. Moja žena že od nekdaj pravi, da je poseben svet. Ljudje, ki jih srečaš pri kupovanju/prodaji, so zelo različni in ob tem lahko marsikaj doživiš.</p><p><strong>TL;DR;</strong></p><ol><li>Oddaš oglas, da nekaj prodajaš</li><li>Oglasi se ti kupec, ki je preveč oddaljen, da bi lahko prišel po izdelek, zato bi poslal kurirja po izdelek</li><li>Kupec vse uredi in ti pošlje povezavo, kjer lahko dokončaš prodajo, seveda “preko” Bolhine storitve BREZ SKRBI. Kupec ti seveda zatrdi, da s to storitvijo ni imel nikoli problemov.</li><li>Od prodajalca spletna stran zahteva vpis kredtine kartice(zakaj že, če prodajaš?)</li><li>Ko tarča vpiše podatke svoje kreditne kartice je “kupčija” zaključena in napadalec lahko hitro izprazni kartico, kolikor se jo pač da.</li></ol><p>No, Bolha že nekaj časa vidno hira, pa čeprav verjamem, da se trudijo nekako držati nad površino. Že nekaj časa nazaj so uvedli za določene kategorije plačevanje za objavo oglasa, kar je, milo rečeno zelo zastarela metoda, primerljiva s Salomonovim oglasnikom. Bolha je še vedno samo posrednik oglasov in nikakor ne zagotavlja nobene zaščite za uporabnike.</p><p>Je pa Bolha(ne vem kdaj), uvedla tudi <a href="https://www.bolha.com/brez-skrbi">storitev BREZ SKRBI</a>. Na prvi pogled krasna storitev, na drugi pogled pa odlična priložnost za prevarante, da dobijo še kanček več verodostojnosti, glede tega kar pač počnejo. Že dolgo poznamo razne prevare na Bolhi, ko so prevaranti želeli kupiti artikel, pa ker so od daleč, bi naročili kurirja, ki bi prišel po naš izdelek, ter bi jim ga odnesel. In odkar je Bolha uvedla storitev BREZ SKRBI, prevaranti to s pridom izkoriščajo, rekoč, da bi preko te Bolhine storitve radi kupili izdelek.</p><p>Po dolgem času sem namreč odprl Bolho in videl, da imam še en pretekli oglas za Kitesurf desko, ki jo že tako dolgo prodajam, da sem že pozabil, da jo imam. Se odločim in oglas obnovim in dokaj hitro dobim sporočilo na Viber:</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/500/1*o0jdz01qwl140N35FKyZtQ.jpeg" /></figure><p>Ok, si mislim, da zdaj ljudje kupujejo take zadeve, ko so cene morda malo padle, ter se poskušam dogovoriti za prodajo. Seveda je gospodična(gospa) iz Postojne in bi rada naročila kurirja, preko Bolhine storitve BREZ SKRBI. Prvič slišim za to, preverim in vidim, da to res obstaja. Ok, pa poskusimo, kako to gre. Po mojem poslanem emailu, dobim kar na Viber PDF, ki dokazuje, da je gospodična naročila storitev preko GLSja in že plačala <strong>[Prvi red flag]</strong>. Zakaj mi je poslala potrdilo na Viber, če je pa želela email?</p><p>Takoj po poslanem PDFju mi sporoči, da je vse urejeno in da prosi za potrditev preko povezave: <a href="http://gls.si46890.com/249955099.">http://gls.si46890.com/249955099.</a> <strong>[Drugi red flag]. </strong>Kakšen čuden naslov je to, bi pričakoval vsaj, da je domena od GLSja…. Spletna stran izgleda zelo prava, kot bi bila od GLSja. Celo spodaj imajo nogo narejeno identično:</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/500/1*Pbl-n7OiWOKzvt8pHX0vJA.png" /></figure><p>Prava noga prave GLS spletne strani:</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/848/1*J540y4T45KnEFEd0dgNlFg.png" /></figure><p>Pogledam linke spodaj, čisto na koncu “Politika zasebnosti”, “Splošni pogoji poslovanje”, itd., in čisto vsi so prazni linki <strong>[Tretji red flag]</strong>.</p><p>Spletna strani ima tudi ikonco za takojšno pomoč preko klepeta, če bi imel morda težave pri izpolnjevanju.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/500/1*a2mthmPJCtHnOAjaW3bn0A.png" /></figure><p>Pa obrazec, kamor naj bi vpisal svoje podatke?</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/500/1*TbSMVyNyaDpbzq1gFFT4qA.png" /></figure><p>Vse izgleda dokaj pravo, le ena malenskot zmoti — “Izberete lahko plačilni sistem, ki vam najbolj ustreza” — Hm, plačilni sistem, če moram samo prejeti denar? Mar moram kaj plačati? <strong>[Četrti red flag].</strong></p><p>Še kar nekaj red flagov je bilo na tej poti, ampak sem jih zaznal šele kasneje. Lepo so me peljali po poti, misleč, da gre za koriščenje Bolhine storitve varnega nakupa in manjkal je samo še zadnji korak — vpis podatkov moje kartice. S tem bi napadalci pridobili podatke o kartici, ki bi jih verjetno hitro zlorabili in ostal bi brez določenih sredstev, verjetno toliko, kolikor mi kartica dopušča.</p><p>Vzporedno s tem postopkom, pa vmes dobim tudi sporočilo od drugega kupca, na Whatsapp.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/500/1*VYUvoMBjxPfYzmC4yT9ANw.png" /></figure><p>Le-ta je bil za malenkost še bolj pristen. Dobim sporočilo, vidim, da je iz hrvaške številke, kar ni tako zelo nenavadno. Sprašuje po tej isti deski za kajtanje, ter malo baranta za nižjo ceno, za katero se tudi zmeniva. Ok super, samo še za prevzem se zmeniva in mi pove, da živi daleč stran od mene, kakopak blizu hrvaške meje in bi rad prevzem uredil kar preko Bolhine storitve BREZ SKRBI. Hm, zanimivo si mislim, tale storitev mora biti pa kar uspešnica. Začnem brskati po Bolhi, kako bi lahko to uredil in vidim, da bi že oglas moral oddati preko te storitve. Hm, nekako ne najdem načina, kako bi lahko to storitev koristil z mojim oglasom, ki je bil spisan že nekaj let nazaj.</p><p>Povprašam možakarja Tonija, kako lahko to izpeljeva in se mi kar sam ponudi, da bo vse uredil. Vse preko Bolhe. Zaupam mu svoje podatke in hitro se odzove, ter pravi, da je uredil in bi moral kmalu dobiti SMS. In ta SMS zares kmalu pride od pošiljatelja Bolha.com. Zanimivo si mislim, morda pa tale njihova storitev le ni slaba. Povezava, ki sem jo dobil ne izgleda nič posebej čudna — pač niz naključnih znakov, kar ni tako zelo nenavadno, saj obstajajo različni servisi za krajšanje naslovov spletnih strani.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/500/1*XA7xPjqj1TTxaPc8tWV2AQ.png" /></figure><p>Odprem povezavo, kjer me pričaka zelo Bolhi podobna spletna stran, moja deska, znesek za katerega sva se dogovorila, ter seveda…..Obrazec, da vpišem podatke svoje kreditne kartice. <strong>[Prvi red flag].</strong></p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/500/1*Av1VQy7ohU4sFeau1fhqgA.png" /></figure><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/500/1*BXSO2oEWY_M84BrW9Fyx0g.png" /></figure><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/500/1*rVRbtusEhc6jwjK_15DrYA.png" /></figure><p>Preverim URL kjer je spletna stran in hitro vidim, da je zopet neka strani, ki se dela, da je Bolha. <strong>[Drugi red flag]. </strong>No, očitno tudi iz te moke ne bo kruha. Pošiljatelju se zahvalim za poslane stvari, ter ga povprašam o tem, zakaj trati moj čas in zakaj me želi prevarati. Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da je komunikacija hitro zaključila. V Whatsappu je njegova fotografije hitro izginila, prav tako je izginila spletna stran, do katere sem dobil dostop preko SMS. <strong>[Tretji red flag]. </strong>Tudi če bi hotel, v tej točki ne bi več mogel “prodati” svoje kajtarske deske temu dotičnemu osebku.</p><p>Kot zaključek, pa še nekaj točk:</p><ol><li>Bolha se očitno ne samo NE trudi odgnati prevarantov, ter zaščititi uporabnike, celo dokaj aktivno jima pomaga pri tem z uvedbo točno take storitve, ki se je prevaranti poslužujejo že zelo dolgo.</li><li>Tovrstni primer ni osamljeni primer, ki se ga morda kakšen prevarant poslužuje občasno, ampak gre že kar za pravilo. Čisto na vse oglase v zadnjih letih, sem dobil podobne ponudbe in kar govorim z ljudmi, ki jih poznam, se s tem srečujejo pravzaprav čisto vsi. Le načini, kako bi radi prevaranti izpeljali prevaro se malo razlikujejo. Vsem pa je bistvo, da v eni točki zahtevajo vpis podatkov kreditne kartice.</li><li>Ne samo, da je preko Bolhe zelo težko karkoli prodati, presneto moraš biti pazljiv, da nisi prevaran. Bolha bi vsekakor na tem področju lahko naredila marsikaj.</li><li>Bolhina storitev BREZ SKRBI deluje točno tako, kot prevaranti delajo že dolgo — še preden je Bolha takšno storitev zares ponudila. Ko sem šel preverjati spletno stran, če takšna storitev res obstaja, sem moral kar nekajkrat pogledati, če prav vidim in čemorda niso shekali njihove strani.</li><li>Očitno pa je, da je Bolha v Sloveniji še vedno dovolj priljubljena, da je tam dovolj uporabnikov, kar seveda pritegne tudi prevarante. Je pa Bolhin koncept izredno star in se čudim, da še vedno živijo, ter da se ni našla kakšna druga, boljš storitev, ki bi povozila Bolha. Morda pa nekoč….</li></ol><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=bfb86f58a927" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Slovenska košarka]]></title>
            <link>https://matjazgercar.medium.com/slovenska-ko%C5%A1arka-7affa85dad20?source=rss-7b457be5dae5------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/7affa85dad20</guid>
            <category><![CDATA[kz]]></category>
            <category><![CDATA[nkbm]]></category>
            <category><![CDATA[košarka]]></category>
            <category><![CDATA[helios]]></category>
            <category><![CDATA[skl]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Matjaz Gercar]]></dc:creator>
            <pubDate>Thu, 30 May 2024 15:26:47 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2024-05-30T15:26:47.555Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<p>Včeraj smo dobili novega(starega) prvaka 1. SKL Lige NKBM — Cedevita Olimpija. Zdaj, ko je za letos <a href="https://siol.net/sportal/kosarka/zadnje-locilo-mizernemu-obdobju-to-je-crn-madez-na-moji-karieri-635368">to tekmovanje mimo</a>, bi rad strnil nekaj misli.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*kYVjG0eAJlxl5GCDoMEavA.jpeg" /></figure><p>Zares ne razumem tega sistema, da ene ekipe celo leto ni v tekmovanju, potem pa se pojavi na koncu v končnici in pobere lovoriko. Zares me zanima kako ostali fantje v ligi gledajo na to, da se celo leto trudijo in trudijo, potem pa pridejo fantje iz “mesta” in poberejo vso smetano na koncu. Verjamem pa, da je igralcem težko vseeno za to dejstvo.</p><p>Res je, Olimpija je vsaj na papirju boljša za nekaj stopenj od vseh slovenskih klubov. V realnosti smo videli, da je letos morda malenkost boljša. Helios se jim je presneto dobro upiral in na prvih dveh tekmah, je bilo pravzaprav zelo na meji, da bi Helios zmagal. Na tretji tekmi se je videlo, da ni več prave motivacije. Olimpija pač mora zmagati. Vsaj nekje. Če je bila že celotna sezona zanje katastrofa, so vsaj v domačem prvenstvu recimo da dosegli nek uspeh.</p><p>Verjamem, KZS vleče poteze s katerimi upa, da bo vsaj nekaj denarja prikapljalo v slovensko košarko, realno pa mislim, da se na dolgi rok zadeva le poslabšuje. Dvorane so prazne, čeprav je bil v Domžalah na finalnih tekmah kar dober obisk — pa še daleč od polne dvorane. Kar je pravzaprav velik poraz slovenske košarke — finalne tekme slovenskega prvenstva ne napolnijo niti domžalske dvorane, ki roko na srce, ni prav velika. Včasih smo si radi gledali Olimpijo. Tudi finalne tekme so zares imele nek naboj tekmovalnosti. Pa danes? S tem, da Olimpija pride na koncu, celotno tekmovanje izgubi ves čar. Moštvo, ki v polfinalu naleti na Olimpijo je itak obsojeno na poraz. In če ni tekmovalnega naboja, zakaj bi kdo hodil gledat v naprej odločene dolgočasne tekme? Ampak roko na srce, prvi dve finalni tekmi sta bili vsekakor čisto nasprotje. Helios se je boril kot zmaj, imeli so upanje. Boriti pa so se morali ne samo proti igralcem Olimpije, ampak predvsem proti sodnikom. Kar nekaj spornih odločitev oziroma bolje rečeno neodločitev smo videli na prvih dveh tekmah.</p><p>Blažičevo zares neprimerno obnašanje celotno prvo tekmo in žal tudi Dragićevo, je nekaj, česar sodniki zares ne bi smeli dopuščati. Cenim oba fanta, zaradi zaslug v preteklosti, ampak jima je zares potem dovoljeno vse? Olimpiji je močno tekla voda v grlo, zato sta se fanta posluževala raznih pocestniških fint, vsekakor nevrednih reprezentantov. Nadlegovanje sodnikov, da so se le ti morali umikati pred njima, odkrita želja po pretepu, prepiranje z gledalci, hinavski udarci v obrambi in še in še. Ja, v majhni dvorani, kot je Domžalska se vidi vse. Tako kot se vidi tudi, da kdo od igralcev ne želi dati rok v pozdrav komu iz nasprotne ekipe. Škoda za takšno obnašanje od fantov, ki bi morali biti vzor. Ampak razumem, če bi Olimpija izgubila, bi bila to katastrofa, pri že tako razsuti ekipi. Se pa ob tem pozablja, da slovenska košarka ni samo Olimpija, ampak je še 10 drugih ekip v 1. SKL. In veliko število majhnih klubov, ki igrajo v eni izmed slovenskih ligaških tekmovanj.</p><p>Letos spremljam od blizu predvsem tekme Heliosa. Malo zaradi otrok, ki gredo radi na tekmo, veliko zaradi sebe, ker mi je ta šport zares pri srcu in kot otroku Heliosa, mi bo ta klub vedno malce bližje, kot vsi ostali. Lansko leto je bila za Helios zelo dobra sezona, kjer je manjkalo le malo sreče, da bi se prebili v ABA ligo. Za malo jih je premagala Krka, ki je mimogrede letos totalno v razsulu. In zanimivo, na finalni tekmi ABA2 lige je bila lansko leto zares polna dvorana v Domžalah, česar za letošnjo finalno tekmo NKBM lige zares ne moremo reči. Mislim, da kar dobro sporočilo vodilnim na KZS. In po lanskoletni odlični sezoni Heliosa je bilo pričakovano, da bodo mladi fantje uspeh izkoristili, ter odšli v kakšen drug, boljši klub, kar se je tudi zgodilo. Letošnja ekipa Helios je bila praktično na novo sestavljena z le malo lanskoletnih igralcev. Ne manjka jim srca, ne manjka jim poguma, še manj borbenosti. Po večini so letos odigrali lepe tekme. Kar jim pa manjka je pa pomojem mnenju boljši trener. Novaković je delal po svojem načinu, ki je čisto legitimen, verjetno za določene ekipe popolnoma v redu, za Helios sem pa imel občutek, da bi pa moral drugače pristopiti. Kričanje in zmerjanje igralcev mislim, da ni več način s katerim bi kogarkoli od mlajših generacij motiviral, da bi igral boljše. Morda smo bili tega mi včasih navajeni, danes pa vidim, da ni prav nobenega učinka. Ko ti na igrišču ne gre, ljudje rabimo vzpodbudo. Vsak ima nek svoj način vzpodbude. Dončića recimo gledalci, ki ga žalijo, precej vzpodbudijo, da zaigra boljše. Vprašanje koliko bi ga vzpodbudilo dretje trenerja. Helios pa nima Dončićev, ampak povprečne slovenske fante, ki rabijo samozavest. In to si presneto težko zgradijo, če veliko presedijo na klopi, če pa že zaigrajo so pa deležni dretja in žaljenja. Heliosova klop ni prav dolga, tudi poškodbe niso ravno na njihovi strani. Zato še toliko težje razumem, da fantje, kot so Zemljič, Pahernik, Šetina, itd., večinoma tekme presedijo na klopi. Če že, jih pošlje v igro v zadnji minuti, kjer si pa res lahko pridobijo izkušnje in samozavest, a ne? No, izjemoma je Zemljič igral kaj več, ter občasno tudi kaj pokazal kaj zna. Posebno poglavje pa so tujci, ki naj bi s seboj prinesli znanje in izkušnje. Od njih bi se vsekakor pričakovalo večjo stabilnost in stalnost. Če pripelješ igralca iz tujine v slovenski klub, pričakuješ, da ni prišel na počitnice. In predvsem, da se ne bo lovil iz tekme v tekmo. Za to je bil tudi recimo Bernard večkrat deležen žvižgov iz tribun, ko mu enostavno ni in ni šlo. Zgrešeni meti, izgubljene žoge, dretje trenerja in potem še žvižgi iz tribun. Vsekakor slaba popotnica, da bi se tisto tekmo lahko kaj izboljšalo. In če igralcu ne gre, ga verjetno ni smiselno držati v igri ves čas. Zakaj je tako, bi moral kaj več o tem vedeti trener. <br>Sicer pa gledalci v domžalski dvorani smo pogosto imeli dobro predstavo. Velikokrat izredno lepa in hitra igra. Hkrati smo videli tudi kakšne slabe trenutke, ampak fantje so vsakič dvignili glave in šli ponovno v boj. Vsekakor je to ekipa, ki bi si zaslužila letošnji pokal lige. Prigarali so si to. In zame so zmagovalci.</p><p>Vsekakor bi bilo čudno biti državni prvak in vedeti, da je v državi klub, ki je boljši. Ampak, vprašanje, če bi bila Olimpija letos boljša v kolikor bi igrala celotno ligo. Zares, s takimi potezami se ubija še tisto malo, kar je ostalo od slovenske košarke. Zakaj naj se borijo slovenski fantje v prvi ligi? Za to, da bodo na koncu itak drugi?</p><p>Žalostno je, da je slovenska košarka močno v zatonu. In to v času, ko imamo največji dragulj slovenske košarke v NBA, ki ne samo, da je del tistega cirkusa, ampak kroji vrh le-tega.</p><p>Rekreativni šport je šport pri katerem smo veseli, da smo nekaj naredili za telo in smo se zmigali. Pri rekreativni košarki, ki jo s prijatelji igramo enkrat tedensko je rezultat na koncu precej nepomemben in nam je motivacija druženje s prijatelji ob športu, ki ga imamo radi.</p><p>Profesionalni šport pa na drugi strani potrebuje zmage. Zmage so motivacija profesionalnim športnikom. Športnik, ki mu ni motiv zmaga, je pač samo športnik. In če smo včasih lahko le sanjali, da bi igrali v NBA, je potem prišel čas, ko so te sanje lahko postale resnične. Za veliko večino bi bila zmaga že samo igrati v NBA, pa četudi s precej slabo odmerjeno minutažo. Slovenci imamo lastnike NBA prstana, kamor pa so v resnici bore malo prispevali. Ampak so pa bili del ekipe in ga imajo. In če so se cilji in apetiti slovenskim igralcem s prihodom Dončića močno dvignili, smo na drugi strani dobili osip igralcev v slovenski ligi. Nihče več noče igrati v slovenski ligi. Samo še tisti, ki so preslabi, da bi odšli drugam ali pa nimajo želje, da bi sploh odšli drugam ali pa so premladi, da bi že odšli. In zakaj bi sploh nekdo igral v slovenski ligi? Kaj ga še lahko vleče v to? O tem se verjetno odgovorni na KZS ne sprašujejo. Danes bi bili vsi Dončići in mladi imajo danes apetite, da bi igrali v NBA in bili tam najboljši. Precej drugače, kot je bilo to pred 20 leti.</p><p>In kako naj slovenska liga tekmuje s tujimi klubi oziroma z NBA? Odgovor je preprost — ne more. Na finalni tekmi imeti po optimistični oceni 500 gledalcev je nekaj drugega, kot imeti na navadnih tekmah rednega dela polne dvorane z okrog 20.000 gledalci. In tega v Sloveniji nikoli ne bomo dosegli. In jasno, ker tega ni in ne bo, tudi denarja nikoli ne bo toliko. In ker ne bo denarja, ne bo izredno dobrih igalcev. In ker ne bo zvezdnikov, ne bo polnih dvoran. In ker ni polnih dvoran…No, pa smo spet na začetku.</p><p>Kje pa imamo priložnosti v slovenski košarki? Vsekakor v vzgoji mladih igralcev. Med mladimi je košarka še vedno dokaj priljubljena. Imamo veliko mikro klubov, kjer se dobro dela z mladimi. Žal pa so slabo finančno podprti. Če so slabo finančno podprti ostane vse na ljubiteljski ravni. Trenerji, ki dnevno delajo z otroci imajo slaba plačila od katerih ne morejo živeti. Zato so se prisiljeni ukvarjati še z drugimi zadevami. Ker se ukvarjajo z drugimi zadevami, se potem manj ukvarjajo s treniranjem. Ker se manj ukvarjajo s treniranjem, imajo otroci slabše pogoje za trening. Ker imajo slabše pogoje za trening, slabše igrajo. In kar slabše igrajo sčasoma odnehajo. Le redkim se uspe razviti in narediti preboj do članske ekipe. Pa še to verjamem, da praktično ni nikogar, ki bi to lahko naredil brez izdatne podpore staršev, pa to ne samo finančne. Vem, sistem je drugačen, kot pri nogometu. Še dobro, pravim. Čeprav zaradi tega košarkarski klubi bolj životarijo, kot nogometni klubi pri nas. Vendar nismo edini na svetu s tovrstno težavo, da je nemogoče napolniti dvorane. Morda bi se veljalo malo ozreti po svetu, kako se drugi lotevajo zadev.</p><p>Super za Jokića, da je zvezda v NBA, ampak vsi vedo kje je začel in kdo ga je odkril, ter mu hkrati dal možnost, da se je razvil v to, kar je sedaj.</p><p>Vse stvari so med seboj povezane v en velik krog. Če se pravilno lotimo tega kroga, bodo tudi rezultati. Se pa krog začne čisto na začetku, pri tistih najmlajših, ter se nadaljuje do najvišjih možnih nivojev. In ker je krog, se vse to vrne nazaj na začetek — k majhnim fantom in puncam, ki z velikimi očmi gledajo zvezdnike tega športa.</p><p>Verjamem, da se tudi v Sloveniji da narediti precej več.</p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=7affa85dad20" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Ali je (slovenska) košarka v krizi?]]></title>
            <link>https://matjazgercar.medium.com/ali-je-slovenska-ko%C5%A1arka-v-krizi-bc5f2c8902ff?source=rss-7b457be5dae5------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/bc5f2c8902ff</guid>
            <category><![CDATA[kz]]></category>
            <category><![CDATA[košarka]]></category>
            <category><![CDATA[kariera]]></category>
            <category><![CDATA[basketball]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Matjaz Gercar]]></dc:creator>
            <pubDate>Thu, 30 Nov 2023 16:31:47 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2023-11-30T16:31:47.567Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<p>Nekaj časa že spremljam delo domače ekipe Kansai Helios Domžale in včerajšnja tekma mi je dala misliti.</p><p>Helios je sicer lepo in močno zmagal, pa vendar ta zmaga ne more biti znanilec nekih lepših časov, kar se tiče košarke.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*4r92brrYTwzAsQ2r2bdl-g.jpeg" /></figure><p>Helios je premagal Šentjur za kar 34 točk, pri čemer je Helios v zadnjih minutah malo popustil, sicer bi bila zmaga še večja. Morda na prvi pogled tole ni nič nenavadnega, če ne bi vedeli, da gre v tej tekmi za drugo in tretje uvrščeno ekipo prve slovenske košarkarske lige. Lahko bi bil samo vesel, da je Helios igral dobro in zmagal, pa vendar, Heliosova igra ni bila na nivoju, kakršno znajo prikazati. Verjetno tudi kot posledica tega, da so bili Šentjurčani tokrat enostavno prelahek plen. Igra jim je razpadala že od začetka, proti koncu pa je sledil popoln razpad sistema, ko je Helios kar nekaj košev dosegel v kontra napadu, popolnoma sam pod košem. Ja, Šentjur je imel slab dan. Znajo igrati boljše. Pa vendar, takšno razliko bi pričakoval proti ekipi iz repa lestvice.</p><p>Dobro se še spomnim časov, ko smo navijali za naše klube, tudi v evropski ligi. In ko so bile tekme zares vrhunske, z vrhunskimi igralci. Danes pa gledamo finančno podhranjene klube, kadrovsko podhranjene in predvsem tekmovalno podhranjene. Kar je pravzaprav velik paradoks, saj še nikoli nismo imeli slovenskih igralcev tako visoko na lestvici uspešnosti. V moji časih je bil velik uspeh, da je Marko Milić (treniral/igral) v NBA. Sploh ni bilo pomembno ali je dosegel kakšen koš. Če ga je, je bila cela evforija. Pa Boris Gorenc, ko se je na poletnem kampu družil s Chicago Bullsi in Jordanom. Saj nam je bilo vsem vseeno ali bo res igral z njimi ali ne, ampak bil je tam. In ko se je vrnil nazaj v Domžale, smo ga mulci občudovali kot boga. In zanimivo, takrat so bili naši klubi izredno uspešni tako v mednarodnem merilu, kot tudi v domačem prvenstvu. Imeli smo dokaj močno prvenstvo, čeprav je večinoma res kraljevala le Olimpija. In prav oni so igrali na final-four turnirju, ker je bil zagotovo vrhunec. Pa potem? Košarka je šla svojo pot naprej, nekateri igralci so se prebili v NBA, dobili malce bolj vidne vloge, kot le gretje klopi in biti del NBA. In potem sta se nam zgodila Dragić in Dončić. Pa evropsko prvenstvo, ko je majhna Slovenija postala evropski prvak. Kaj to v resnici pomeni, bomo verjetno spoznali šele čez veliko časa. In ob vsej tej evforiji vrhunskih posameznih igralcev, ter hkrati tudi močne državne ekipe, se nam zgodi razpad sistema doma.</p><p>Košarkarski klubi životarijo, vsi igralci si želijo čimprej v tujino, čeprav le redki, redki tam tudi uspejo. Domače prvenstvo v prvi ligi velikokrat izgleda bolj kot ne, le vaško srečanje amaterjev. Kar v resnici tudi je. Le redki slovenski igralci so spodobno plačani, še bolj redki od igranja doma solidno živijo.</p><p>Nimam vpogleda v realno stanje, tudi v mlajših selekcijah. Rekel bi, da zanimanje med otroci za košarko še vedno obstaja. Seveda se ne more primerjati z zanimanjem za nogomet. Pa vseeno, otroci trenirajo, imajo tekme in si želijo napredka. Pa jim sistem omogoča zdrav razvoj? Če ne bi klubi pristavili svojih kapacitet, se v osnovnih šolah košarka verjetno ne bi več igrala.</p><p>V klubih je kar nekaj perspektivnih mladih igralcev, tudi med otroci. Pa se vendar mnogi med njimi kar izgubijo. Kje so zdaj opevani perspektivni mladi igralci o katerih se je govorilo kot o naslednjih dončičih? Stari so že 20–25 let, ko bi morali prevzemati že vidne vloge v klubih, reprezentancah, pa jih kar ni. Če se že kdo pojavi na klopi reprezentance, pa od njega ni veliko. No, roko na srce, če večino tekme presedi na klopi, ter sem ter tja vstopi v igro v zadnji minuti, kaj lahko sploh naredi?</p><p>Ni skrivnost, da je psihološka priprava v košarki izredno pomembna. Enkrat se ti zgodi, da na tekmi zadaneš 5–6 trojk, naslednjič ne zadanes niti ene. Enkrat ti pade “vse notri”, drugi ti ne gre nič. Dnevna forma pravijo temu strokovnjaki. To še posebej občutimo amaterski igralci, ki recimo igramo enkrat tedensko s prijatelji. Kolikokrat imamo debate v smislu: “Danes vam je pa vse notri padlo”, ali pa “Danes pa čist nič skor ni šlo v koš”. Občasno se to tiče posameznika, velikokrat pa kar cele ekipe. Eden začne zadevati, vsi zadevajo. Eden parkrat zgreši, vsi potem grešijo. Dončić ima to srečo, da je ta njegova dnevna forma ponavadi na visokem nivoju. In hkrati s to svojo formo vpliva na celotno ekipo okrog sebe.</p><p>Žal pa menim, da trenutna Dončić manija slabo vpliva na mlade slovenske igralce. Vsi bi želeli biti kot Dončić. Tudi mi smo imeli v mojih časih Jordana, ki je bil skorajda vsem vzor. Pa vendar je ena resna razlika. Mi takrat nismo nikoli verjeli, da bi bil kdorkoli od nas lahko kot Jordan. Današnja mladina pa iskreno verjame, da bodo nekoč kot Dončić. Le z enim pomembnim detajlom. Velika, velika večina nikoli ne bo kot Dončić. In potem sledijo velika razočaranja, ko ti mladi fantje spoznajo, da ne bodo temu prišli niti blizu. In končajo s svojimi karierami, še preden so se v bistvu začele.</p><p>Zelo dobro se spomnim govora trenerja, ko sem bil star nekje 15 let. V teh letih so se med nami igralci začele delati večje razlike. Nekateri so bili že precej razviti fantje, drugi smo bili še precej otroci. In nas je trener lepo postavil na realna tla. Vsi ne boste mogli biti uspešni igralci. Pravzaprav zelo redki bodo morda lahko to postali. Kar pa ne pomeni, da morate zaključiti s košarko. Rabimo trenerje, sodnike, itd. Priznam, takrat nas je to kar potrlo, čeprav smo se globoko v sebi vsi tega zavedali. Danes pa vidim, da je popularno da gredo fantje zelo zgodaj že v tujino. Tam med 12 in 14 letom jih kar nekaj odide. Jasno, ker je Luka pri teh letih odšel, pa poglejmo kako je uspešen. Ampak pri teh letih je večina telesno podobnih bolj otrokom, kot pa odraslim. In vedeti ali bo nekdo dovolj velik za igranje košarke, je v teh letih praktično nemogoče. Jasno, klubi si pa želijo čimprej nase priklenit potencialno dobre igralce. Koliko jih sistem izpljuni, ker niso opravičili pričakovanj, seveda ne vemo.</p><p>Torej, ali je slovenska košarka res v krizi? Zdi se, da smo v začaranem krogu. Klubi so povprečni, vrhunskih rezultatov ni. Ker je tako so tudi dvorane prazne. Ker so dvorane prazne, pravzaprav košarka nikogar več ne zanima. Ker to nikogar več ne zanima, ne zanima niti sponzorjev. In klubi igrajo z malimi proračuni. Helios Domžale recimo z 200.000€ letno. Kar je v bistvu toliko, kot zasluži letno nek majhen privatnik. S tem, da si morajo teh 200k€ razdeliti vsi igralci, trenerji in ostali.</p><p>Nič dobrega se ne piše slovenski košarki. Tale slika na tribunah žal pove vse:</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*h4Pn0GUCWZgItSqjrzIDGg.png" /></figure><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=bc5f2c8902ff" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Opletati s tujim k***** po koprivah]]></title>
            <link>https://matjazgercar.medium.com/opletati-s-tujim-k-po-koprivah-a2b9698f35ba?source=rss-7b457be5dae5------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/a2b9698f35ba</guid>
            <category><![CDATA[robert-golob]]></category>
            <category><![CDATA[parlament]]></category>
            <category><![CDATA[poslanci]]></category>
            <category><![CDATA[monty-python]]></category>
            <category><![CDATA[vlada]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Matjaz Gercar]]></dc:creator>
            <pubDate>Thu, 16 Nov 2023 19:16:51 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2023-11-16T19:16:51.918Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<p>Izraz je prevod ekvivalentnega srbskega izraza <em>“Lako je tuđim k****m gloginje mlatiti”</em> in ima zelo nazoren pomen — dejanja, ki nas ne bodo direktno prizadela, ponavadi lahko brezskrbno opravimo, saj bodo posledice zanje utrpeli drugi.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*2c3Z_N2qBb8ddF3bAjIM2w.jpeg" /><figcaption>Monty Python bi imel v Sloveniji veliko materiala.</figcaption></figure><p>Vedno so bile in bodo razlike med podrejenim in nadrejenim. Žal vedno večkrat po metodi negativne selekcije pridejo na tista nadrejena mesta ljudje, ki bi morali biti globoko na podrejenih. In v naši državni ureditvi, na tista nadrejena mesta volimo poslanke in poslance. Če je vse ok(kar že dolgo ni) na štiri leta, sicer pa bolj pogosto. In ta zborček 90 ljudi ima eno samo nalogo: da v našem imenu vodi državo. In kako to počnejo? V bistvu na več, načinov. Poenostavljeno, pa so v parlamentu za to, da glasujejo ali so ZA ali PROTI predlogom, ki pridejo iz različnih strani.</p><p>Nikoli se ne spomnim, da bi bilo tako zelo evidentno, kako zelo v resnici so nepotrebni. Delamo se, da imamo demokracijo, hkrati pa imamo sistem, ki omogoča odlično preživetje posameznikom, ki so upogljivi. In postalo je popolnoma normalno, da nekdo zjutraj misli, da je morje rumene barve, popoldan pa, da je rdeče barve. Saj je čisto vseeno, če je v resnici modre barve. Dokler se takšni osebki skrivajo za nekimi inštitucijami, ter so relativno nevidni, tega problema niti ne zaznamo. Zdaj pa se soočamo s takšno osebo popolnoma na vrhu države. Tisti, ki ima v resnici vso moč, da upravlja z državo. Pri tem mu jasno pomaga večina v parlamentu, ki bodo glasovali tako, kot je nekdo drug odločil.</p><p>Za vsako delovno mesto človek rabi neke kompetence. Kamorkoli se prijavljaš na delo, moraš pokazati, kaj točno znaš. Za delovno mesto predsednika vlade, pa ne potrebuješ popolnoma ničesar. Dovolj je, da ljudi uspeš prepričati, da si dober. Vrrrrhuuuunski meneđer, je nekoč rekla dama, ki je sedaj tiho, kot miška. Vsem na očeh, se je lepo izkazalo o tej vrhunskosti.</p><p>Nikoli se ne spomnim, da je bilo tako običajno požreti svoje besede. Mož beseda smo včasih rekli. Opazujem naokrog in vidim, da je v resnici beseda danes postala nič vredna. Včasih so dogovori veljali, brez podpisov. Danes ne velja niti tisto, kar se napiše. Sprejeli so zakon, dvakrat. In zdaj pristojen minister upa na gentlemanski dogovor, da se zakon ne bo začel izvajali? Razumel bi takšne poteze nekje v enem lokalnem društvu. Recimo pri gasilcih v Mengšu. Jasno, s takimi situacijami so se soočili prvič. So težave, se bodo rešile. Bodo imele neke posledice. Pa vendar bodo te posledice dokaj omejene.</p><p>Kaj pa, ko tako deluješ na vrhu države? Kot predsednik vlade? Takrat so pa posledice precej bolj daljnosežne in uničujoče. Recimo, da je ta nesrečni zakon, ki zapoveduje natančno beleženje dela le kaplja čez rob. Morda najbolj očiten. Kaj vse so spravili skozi v tišini? Maščevalni zakoni? Odpravljanje kazni za nazaj? Lahko se ne strinjaš, ampak to je popolnoma nesprejemljivo. To odpira vrata vsem prihodnjim, da bodo lahko na isti način obračunali s predhodniki. Ampak saj poznamo človeško naravo, naslednja poteza bo dvojno maščevalna. Dokler se zopet ne zamenja struja na vrhu. Potem bo maščevanje še večje in večje. Verjetno ni potrebno posebej napisati kam to pelje, mar ne?</p><p>Prav vsem je že jasno, da se je projet Golob izjalovil. Ne samo to, Golob, kot mesija je popolnoma propadel. Me prav zanima, kje bo v prihodnje dobil službo? Ne skrbi me zanj, skrbi me za tiste, ki ga bodo zaposlili. Ampak saj vidimo iz zgodovine. Kar nekaj tovrstnih odrešiteljev smo že imeli. Nikomur ni nič hudega danes. Pa so se vsi po vrsti izkazali za nesposobne. Verjamem, da imajo sposobnosti na kakšnih drugih področjih morda? Saj veste, nismo vsi za vse:</p><iframe src="https://cdn.embedly.com/widgets/media.html?src=https%3A%2F%2Fwww.youtube.com%2Fembed%2FuuEdZvPK-vo%3Ffeature%3Doembed&amp;display_name=YouTube&amp;url=https%3A%2F%2Fwww.youtube.com%2Fwatch%3Fv%3DuuEdZvPK-vo&amp;image=https%3A%2F%2Fi.ytimg.com%2Fvi%2FuuEdZvPK-vo%2Fhqdefault.jpg&amp;key=a19fcc184b9711e1b4764040d3dc5c07&amp;type=text%2Fhtml&amp;schema=youtube" width="854" height="480" frameborder="0" scrolling="no"><a href="https://medium.com/media/715bcd0ce43c1d9e42b10d3884f33ebc/href">https://medium.com/media/715bcd0ce43c1d9e42b10d3884f33ebc/href</a></iframe><p>In da se vrnem nazaj k našim poslancem. Njihova glavna naloga je, da v parlamentu glasujejo. Popolnoma nesprejemljivo se mi zdi, da se lahko glasovanju izogneš. Tam si vendar ja za to, da glasuješ. Da obrazložiš svoj glas imaš veliko časa tam, da to tudi poveš. DA, NE.</p><p>Za sporni zakon, ko je bil v ponovnem odločanju, se je glasovalo takole:</p><p>ZA: 51</p><p>PROTI: 8</p><p>VZDRŽANI: 2</p><p>ODSOTNI: 29</p><p>Več podrobnosti si lahko pogledate na <a href="https://parlameter.si/seja/5057/glasovanje/10142">Parlametru</a>.</p><p>Kar 51 ljudem, pa se zdi ta zakon dober, da ga je potrebno sprejeti in začeti uporabljati. Od teh 51, jih bo verjetno kmalu, velika večina lahko kar preizkusila v realnosti. Danes so bogovi, ker sedijo v parlamentu, že jutri pa bodo lahko zopet običajni zaposleni, ki bodo morali požreti neumnosti, ki so jih pomagali sprejeti. Kar veliko nekdanjih poslancev je že padlo na realna tla. Še v Cerarjevi sestavi je bil en poslanec precej aktiven na Twitterju, ter velikodušno prodajal svojo meglo, zakaj je glasoval za kakšne neumnosti. No, vemo, kako se je Cerarjeva vladavina končala in tudi dotični poslanec je zopet pristal med rajo, kjer sedaj vidim, jé travo, tako kot vsi ostali.</p><p>In ne morem mimo tega, da omenim še eno neumnost istega zakona o evidencah. Poslanci in funkcionarji so izvzeti iz tega zakona. Zakaj že? Ker imajo delovnik čez cel dan? Ker je težko določit začetek in konec dela? No ja, prav tako, kot pri večini sodobnih poklicev, a ne? Ampak ne, bombončki, ki jih trenutno dobijo za to, da glasujejo po naročilu, so enostavno preveliki. Četudi bo teh bombončkov kmalu konec. Ampak zopet vse v duhu današnjega časa. Vse potrebe zadovoljujemo ta trenutek in zdaj. In probleme odlašamo v prihodnost.</p><p>Sicer pa tudi neumnost o evidentiranju takoj sprejmem, če parlament sprejme zakon po katerem, bi se poslance redno testiralo na alkohol in droge. Pa predvsem, da svoje lastne vrste spravijo v red. Kdo je kdaj na dopustu, kdo je upravičeno odsoten, kdo neupravičeno? In da se opravlja svoje delo, torej glasuje.</p><p>In ja, pravna država ne deluje, pa če se nekateri še tako zelo šopirijo, da deluje. Za povprečnega državljana pač ne deluje.</p><p>Bomo videli, kako se bo zgodba z Golobom razpletla. Dejstvo je, da je tip postal izredno škodljiv na poziciji kjer je in tega se zaveda zdaj že mnogo ljudi in političnih skupin. Le požreti je težko, tisto, kar so si skuhali. Že zdavnaj bi odletel, pa ni novega mesija na vidiku. Janša pa itak ne diši nikomur več. Po revanšižmu Goloba, zdaj še toliko manj, ker Janša pač ni človek, ki bi odpuščal. In jasno, iz tega začaranega kroga še dolgo ne bomo izstopili. Da bi lahko upali na novega Mesijo, pa upam, da smo vsi zdaj spoznali, da ga pač ne bo. Pa če je še tako zelo napumpan pred pričetkom. Gordijski vozel, vam rečem. Presekajo ga pa lahko samo tisti, ki sedijo v parlamentu. Ampak ga ne bodo. Ker dobro plačani službi brez odgovornosti, se pa ja ne bodo kar tako odpovedali. Še posebej, ker se zavedajo, da bo notri prišla naslednja gruča ljudi iz vseh koncev, ki bodo pač izkoristili trenutek, da si malo opomorejo, predvsem finančno.</p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=a2b9698f35ba" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Google Search je neuporaben]]></title>
            <link>https://matjazgercar.medium.com/google-search-je-neuporaben-87c25a90fce3?source=rss-7b457be5dae5------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/87c25a90fce3</guid>
            <category><![CDATA[google-search]]></category>
            <category><![CDATA[iskalnik]]></category>
            <category><![CDATA[chatgpt]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Matjaz Gercar]]></dc:creator>
            <pubDate>Tue, 24 Oct 2023 15:56:44 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2023-10-24T15:56:44.328Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<p>Google je v svojim iskalnikom nekoč povzročil pravo revolucijo v tem, kako iščemo po spletu. Če so bile spletne strani svoje čase precej skrite in nedosegljive, jih je Google prinesel vsem uporabnikom. Vsakič, ko si iskal kakšno informacijo, si jo tam tudi našel. Potem pa so šle stvari svojo pot. Veliki pritiski po ogromnih zaslužkih so za seboj potegnili marsikaj, tudi na račun slabših rezultatov.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/0*_2d7K9MneEcWq_dO" /><figcaption>Photo by <a href="https://unsplash.com/@nathanareboucas?utm_source=medium&amp;utm_medium=referral">Nathana Rebouças</a> on <a href="https://unsplash.com/?utm_source=medium&amp;utm_medium=referral">Unsplash</a></figcaption></figure><p>Google je v svojim algoritmom povzročil, da so se razvijalci spletnih strani morali pričeti ukvarjati s tehnično pripravo strani na tak način, da bo Google čimlažje pridobil podatke, ki jih potrebuje. Posledično s tem tudi poskrbi za boljšo izpostavljenost. In kaj se zgodi, ko konkurenca postane prevelika in vsi upoštevajo pravila ter prilagodijo svoje strani, da so prijazne iskalnikom? Vse strani končajo s podobnim page rankom in katera je zdaj bolj relevantna, da si zasluži biti bližje? Tista, ki plača seveda. In se je začelo. Plačaš, pa si na vrhu. Ne plačaš, pa te praktično ni. Sprva zelo sramežljiv prikaz tistih, ki so plačali, danes pa popolnoma integrirano med neplačane pozicije, tako da nek povprečen uporabnik sploh ne ve, da klika po plačanih straneh. In kaj je narobe s tem?</p><p>Google že nekaj časa ni več uporaben za iskanje kakšnih informacij. Uporaben je le še za iskanje spletnih strani, ki jih poznamo, pa ne poznamo njihove točnega naslova.</p><p>Iščeš kakšno dobro spletno trgovino z oblačili? Našel boš le tiste, največje, ki so plačale. Zelo se moraš potruditi, da najdeš kaj drugega. Ali pa kakšno dobro potovanje? Morda kakšen izdelek, ki ga ne dobiš v nobenih trgovini? Težka bo, ker morda trgovina, ki to ima, tega ne “poriva” naprej s plačevanje oglasov. Zato ostane zadaj, ima manjšo prodajo, itd. In v kolikor je tukaj še razumljiva plačilna diskriminacija, mi je popolnoma nerazumljivo, da Google pogrne na celi črti, če recimo iščeš rešitev za kakšen čisto tehničen problem. Recimo, kako pripravit Word, do pravilnega oštevilčenja naslovov, kadar je prikaz v online verziji Worda precej drugačen od prikaza desktop verzije. No, Google ti na različna iskalna gesla ponudi cel kup neuporabnih informacij, vključno z nekimi videi iz Youtuba. Prav čas imam gledat dolge videoposnetke(ker je to dobro za algoritem), kjer bom po ogledu ugotovil, da itak ni to to, kar sem iskal in torej informacije nisem dobil. Med iskalnimi rezultati ti Google tudi ravnodušno ponudi stvari, ki se mu zdijo kul, da jih ponudi, pa čeprav so popolnoma zgrešene vsebinsko.</p><p>In kdo nam potem priskoči na pomoč? Trenutno je v takih primerih v veliko pomoč nihče drug, kot ChatGPT. Nerad preveč opevam določene tehnologije, ampak tukaj je to zares veliko korak naprej, kjer je Google ostal popolnoma zadaj. Pred kratkim sem bil v Ameriki, kjer mi je Google ponudil možnost, da mi pri iskalnih rezultati pomaga tudi umetna inteligenca, ampak rezultati so bili še vedno precej neuporabni, pač obarvani z denarjem. Vprašanje v katero smer bo ChatGPT odšel, posebej, ko bodo vlagatelji zahtevali pošastne donose, ampak trenutno si upam trditi, da so rezultati zelo čisti. Dejansko sem v zadnjem času z njegovo pomočjo rešil veliko tehničnih zagat, s katerimi se srečujem dnevno. V poplavi orodij, ki jih dnevno uporabljamo, je nemogoče ostati s koraku s časom pri vseh, ter poznati vse detajle in vse trike. Neskončno iskanje po Googlu vsekakor ni pot, po kateri bi si želel iti v takem primeru.</p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=87c25a90fce3" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Ne slišimo se več]]></title>
            <link>https://matjazgercar.medium.com/ne-sli%C5%A1imo-se-ve%C4%8D-229d1325b4a4?source=rss-7b457be5dae5------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/229d1325b4a4</guid>
            <dc:creator><![CDATA[Matjaz Gercar]]></dc:creator>
            <pubDate>Tue, 10 Oct 2023 19:39:33 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2023-10-10T19:39:33.966Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<p>Dolgo sem odlašal, da tole spišem. Vmes sem si že mislil, da bi raje vse skupaj pustil v moji glavi in šel naprej. Ampak ni dobro stvari v sebi tiščat, tudi če si introvert.</p><p>V svetu hitre komunikacije in v svetu, ki še nikoli ni bil tako zelo informacijsko povezan, <strong>se sploh ne slišimo več med seboj</strong>. Izgubljamo se v poplavi pravih in nepravih informacij, izgubljamo se v ideologijah in prepričanjih, izgubljamo se med ljudmi z mnenjem in smo odstranili vse ljudi z znanjem. Smo na vlaku, ki ga očitno nihče več ne more ustaviti.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/0*kifqWJwum5cUoqPA" /><figcaption>Photo by <a href="https://unsplash.com/@kerenfedida?utm_source=medium&amp;utm_medium=referral">Keren Fedida</a> on <a href="https://unsplash.com/?utm_source=medium&amp;utm_medium=referral">Unsplash</a></figcaption></figure><p>Svoje čase smo bili mnenja, da smo <strong>Slovenci izredno razdeljen narod</strong> in da se znamo spričkati okrog vsega, ter da se vsaka debata na koncu konča s partizani in domobranci. No, nismo samo Slovenci taki, s to razliko, da po svetu ljudje ne končajo ob partizanih/domobrancih. Se pa povsod najdejo skupine ljudi, ki so se sposobne spričkati za vsako, še tako banalno stvar.</p><p><strong>Ljudje smo vedno bolj osamljeni otoki</strong>, še posebno mladi. Pripadati nečemu je še vedno nekaj, kar je v naši naravi. In mladi znajo še kako dobro najti svojo pripadnost. <strong>Če ne v krogih, ki jih izločijo, pa v krogih, ki jih sprejmejo</strong>. In radikalni krogi z veseljem sprejmejo vsakogar, ki je pripravljen živeti z njihovo idejo.</p><p><strong>Ljudje imamo tudi radi pozornost</strong>. Nekateri bolj, nekateri manj. In z moderno permisivno vzgojo je okrog nas vedno več takih, ki <strong>hrepenijo po pozornosti za vsako ceno</strong>. Včasih si moral narediti kaj dobrega, izjemnega, da si dobil pozornost in spoštovanje. Pa danes? Koliko ljudi je v naših življenjih, ki so zelo prepoznavni. Pa nihče točno ne ve, po čem so prepoznavni. <strong>Družabna omrežja to omogočajo</strong>. In takšni prepoznavneži sčasoma ugotovijo, da je pa vseeno v človeški naravi, da imaš neko znanje po katerem si spoštovan. Ne samo všečke. <strong>In svojo prepoznavnost izkoristijo, da postanejo “strokovnjaki”</strong>. Jasno, preveč v globino strokovnosti na tak način ni možno zaplavati. Zato svojo ekspertizo pogosto menjajo, največkrat na podlagi “naročnika”. <strong>In v vsem tem svoj glas izgubijo pravi strokovnjaki</strong>. Lep prikaz tega smo imeli v koronskih časih. Radijski voditelj, ki je svojo prepoznavnost zgradil, ne z radijskim delom, pač pa z nekim obskurnim lovljenjem rekorda, kjer je pritegnil pozornost. Kasneje bi težko rekli, da se je ravno proslavil z voditeljskim delom, četudi je bil udeležen v mnogo projektih. In je postal strokovnjak za viruse, bolezni, cepiva. In to zelo glasen. Ni bil edini. Mnogi “strokovnjaki” so takrat prišli na plano. Tisti pravi strokovnjaki pa so bili potisnjeni v ozadje. Zavedajoč se, da se nima smisla spopadati s populisti.</p><p>Letošnje leto, je kar se tiče “spletnih strokovnjakov”, zares izjemno. <strong>Predvsem, kar se tiče hitrosti menjave ekspertize</strong>. Potresi, nevihte, poplave, Ukrajina-Rusija, splav, zdaj pa še, praktično čez vikend, Izrael-Palestina. Mnogi Twitter komentatorji niso razočarali. Že v soboto so po malem dobrodušno delili svoje znanje, v nedeljo so bili pa že popolni eksperti. Zares impresivno. <strong>Kakšen krik po pozornosti veje iz vseh teh ljudi… </strong>In če ni odziva na njihova stališča, postanejo stališča še bolj odklonilna, vse dokler niso tako zelo odklonilna, da pritegnejo neko pozornost. Naj bo to dobra ali slaba. <strong>Popolnoma enako obnašanje opažam tudi pri otrocih</strong>. Če niso slišani, prično s takšnim obnšanje, ko pa morajo biti slišani. Ko jih ne moreš več preslišati in te prisilijo, v to, da jim nameniš svojo pozornost. Pa čeprav bo negativen odziv. <strong>Samo, da je odziv.</strong></p><p>Popolnoma enako vedenje opažam <strong>tudi pri politikih</strong>. Neke vrednote sploh niso več pomembne, saj se lahko spreminjajo glede na situacijo. Če nisi dovolj radikalen s svojimi idejami in te javnost presliši, pričneš z ekstremnimi idejami. Pa dobiš odziv. No, politiki uporabljajo še en trik in sicer lansiranje velikega števila ekstremnih idej, tako da se najbolj neumne izgubije v množici ostalih neumnih idej. <strong>Psihologi bi o takem vedenju verjetno znali marsikaj povedati</strong>, pa jih o tem ne bomo slišali govoriti v javnosti.</p><p>Če smo se včasih hitro razdelili na leve in desne, danes te razmejitve niso več tako zelo ostre. Nekdo je za Palestino, proti cepljenju, za Ukrajino, za domobrance, za splav, itd…In je morda desničar — navijač desne opcije. Nekdo drug s popolnoma enakim razmerjem ZA/PROTI pa bo lahko levičar — navijač leve opcije. <strong>Ideje in vrednote sploh niso pomembne</strong>. Ne presojamo več idej celostno in kritično, ampak samo še sledimo določenim ljudem, ki so nam “všeč”. <strong>Nikoli še ni bilo lažje selektivno prejemati informacij</strong>. Bereš določene medije, bereš določene članke. Vse, kar je izven tvoje agende pa spregledaš. Pri tem so nam v veliko pomoč algoritmi na družabnih omrežjih, ki nam želijo narediti uslugo in nam pričnejo ponujati samo še vsebine, ki nas zanimajo.</p><p>Zelo lep primer tega, <strong>kako se ne slišimo</strong> je bil pohod za življenje, ki je bil prejšnjo soboto organiziran v Ljubljani. Na eni strani goreči podporniki splava za vsako ceno, na drugi goreči nasprotniki splava za vsako ceno. Pustimo ob strani nedorasle osebe, ki ne dojamejo, da če je svoboda govora, je svoboda govora za vse. Ni vmesne opcije, da bo nekdo določal merilo za to, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Na napovedan shod so napovedali tudi protishod. Kar mi je že v samem bistvu zgrešeno. Res ne razumem potrebe ljudi, da paradijo po Ljubljani, ter se derejo proti drugi skupini ljudi, ki pač izraža svoje mnenje. Ok, v prvi vrsti mi je že imeti kakršnekoli pohode, kjer izražaš svojo pripadnost, zgrešeno. <strong>Ampak ok, to sem pač jaz</strong>.</p><p>Twitter je bil nekaj dni <strong>poln debat o splavu</strong>, ki so bile vse po vrsti precej neplodne.</p><blockquote>Splav more bit, ker je v ustavi. Splav more bit, ker se samo ženske lahko odločajo o tem. Splav more bit, ker je to moderno v moderno svetu. Splav more bit, ker…. In splava ne sme bit, ker je vsako življenje sveto. Splava ne smet bit, ker ženske trpijo. Splava ne sme bit, ker moja vera tako pravi. Splava ne sme bit, ker bi potem imeli toliko in toliko več otrok.</blockquote><p>Vsak, <strong>v okviru svoje idelologije</strong>, poskuša najti čimveč razlogov, zakaj je njegovo mnenje pravo. In pri tem se nihče ne ozira ne širšo sliko.<strong> Splav ni nekaj kar se tiče parih posameznic, ampak žal celotne populacije</strong>. Če je splav širše sprejet v družbi, bo družba od najstnic, ki so zanosile, avtomatično pričakovala, da bo splavila. Na drugi strani, če je otrok popolnoma nezaželen in bo celo življenje močno trpel, je potem zanj boljše da je splavljen ali da se rodi in živi? Stvari niso popolnoma črno-bele. V kolikor je splav dovoljen, do katere starosti zarodka je dovoljen? <strong>Kdo je tisti, ki odloča o tem, kdaj zarodek postanek otrok?</strong> In kako bomo to zagotovo vedeli? <strong>Če je splav prepovedan, bodo splavi potekali ilegalno</strong>. Koliko žensk bo potem pohabljenih in otrok? <strong>Je boljše, da je stvar regulirana in dovoljena, ali je da je stvar prepovedana in popolnoma neregulirana?</strong> Ja, težke debate. Sploh, ko se enkrat spustiš na raven vsake posameznice, ki se znajde v stistki. Tako tiste, ki je doživela spontani splav. Kot tiste, ki je sama pomislila na umetni splav. Ali pa tiste, ki so ji pregledi povedali, da bo z otrokom nekaj narobe in se od nje pričakuje, da bo naredila splav, saj ja ni tako nora, da bo imela takega otroka?<strong> Stiske teh žensk se ogromne</strong>. In nobeno ekstremno mnenje pri tem ne bo pomagalo. Kaj pa bodoči mladi očka, ko izve, da se je otrok “ponesreči” zaplodil in mu njegova partnerica ne da izbire, ker se je že odločila? Ja, moški to lažje prebrodimo. Pa kljub temu, čisto vsakomur pač ni vseeno za to. In argumenti, da je to le skupek celic, ki ga odtraniš, kot odstraniš tumor. Ja, družba že mora tako delovati. <strong>V resnici pa večina žensk bije hude notranje boje, če se odloča za splav</strong>. In marsikatere imajo travme kasneje v življenju, ker so naredile splav. <strong>Hkrati pa imaš ženske, ki nimajo popolnoma nobene travme zaradi tega</strong>. In gredo lahko na ta poseg večkrat. <strong>Kaj je bolj pravilno? Da imaš travme ali da jih nimaš?</strong></p><p>Posebej zanimiv mi je bil argument zagovornika splava :<br><em>Not all opinions are equal. Hitler je bil tud mnenja da je treba žide pobit. Pa vidiš, kam nas je to pripeljalo.</em> <br>Zelo zanimivo, a ne? Splav je v resnici pobijanje(pustimo ob strani trenutni družbeni konsenz do katere starosti zarodka to ni pobijanje) in zagovornik tega pobijanja vrže nasprotni strani naprej Hitlerja, ki je tudi pobijal. Medtem, kot si ta nasprotna stran prizadeva preprečiti pobijanje za vsako ceno. <br><strong>Mar bomo res zaradi ideologije, šli v eno ali v drugo skrajnost?</strong></p><p><strong>Družba z zakonodajo vpliva na splošno družbeno klimo</strong>. Kaj je v življenju sprejemljivo, kaj pa ni? Pa vendar, nekatere zakone spoštujemo nekoliko bolj, nekatere nekoliko manj. <strong>Še posebno pogosto opažam zadnje čase, da se zakonodajo jemlje izredno selektivno</strong>. Pravni aktivisti znajo, kot pravi pravniki, čisto vsako situacijo pravno pravilno-zapleteno tolmačiti sebi v prid. Podiranje zastavic na trgu v Ljubljani, je nekaj, česar ne smemo na prvo žogo obsodit? <strong>Pri čemer je vsem popolnoma jasno, če bi te zastavice zamenjali z mavričnimi, bi bil odgovor teh pravnih aktivistov popolnoma drugačen</strong>. Pač prilagojen njihovi ideologiji. In nimamo več nobene avtoritete, ki bi jasno povedala tem mladim, da ni prav, da gredo podirati zastavice, samo za to, ker se ne strinjajo. Zelo banalna stvar. Pogovarjamo se o nekih zastavicah.</p><p>Iz istega razloga tudi <strong>ne vozimo po reševalnem pasu na avtocesti</strong>, četudi mislim, da ni izrecno prepovedano. Pa se vendar najdejo posamezniki, ki to s pridom izkoristijo. -”Kaj mi pa morejo? Jaz grem po sredini, ker se ne oziram na druga mnenja.” Prav tako <strong>brezsramno parkiranje na mestih za invalide</strong>. -”Ja, saj je bilo prosto.” Pa <strong>odmetavanje smeti skozi okno</strong> avtomobila. -”Bo že nekdo drug pobral.” Verjetno bi lahko našteval še in še takšnih “JAZ” situacij. Kar me veseli je to, da velika večina ljudi tega res ne dela. Da ljudje potrpežljivo čakamo na avtocesti, četudi je na sredini vse prosto. Da ljudje večinoma naredimo kakšen meter več z avtom in parkiramo drugje, kot na mestu za invalide. Da ljudje večinoma smeti ne mečemo skozi okno. <strong>Zaskrbljujoče pa je, da je tisti drugih, ki to izkoriščajo, vedno več</strong>. En dober kažipot pri stvareh, ki niso izrecno predpisane je to, da se vprašamo, <strong>kaj bi bilo, če bi vsi tako počeli?</strong> Kaj bi bilo, če bi vsi peljali po sredini reševalnega pasu? Kaj bi bilo, če bi vsi parkirali na mestih za invalide? Kaj bi bilo, če bi vsi odmetavali odpadke skozi okno? Ampak ja, vem, utopija. Za ljudi, ki vse to počno, je že prepozno.</p><p>Verjamem, da marsikdo sploh nima več možnosti dobre presoje, ker je njihov um tako omračen, da vidijo samo še sebe. Kako tudi ne, ko pa vendar iz vsakega vogala danes skače ideja, da <strong>moramo najprej poskrbeti za sebe</strong>. Zelo se strinjam s tem, vendar <strong>ta ideja ima še nadaljevanje — potem pa poskrbi še za ostale</strong>. No, tega drugega dela pa marsikdo ne želi več slišati.</p><p>Tako, kot tudi ne želimo več slišati, kaj imajo drugi za povedati. Zakaj razmišljajo, kot razmišljajo?</p><p>Mar ni že čas, da se začnemo poslušati, ter skušamo razumeti tudi drugo plat medalje?</p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=229d1325b4a4" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Avtomatično kopiranje map (Windows 11)]]></title>
            <link>https://matjazgercar.medium.com/avtomati%C4%8Dno-kopiranje-map-windows-11-c197f0d8a50c?source=rss-7b457be5dae5------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/c197f0d8a50c</guid>
            <category><![CDATA[kopiranje]]></category>
            <category><![CDATA[chatgpt]]></category>
            <category><![CDATA[backup]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Matjaz Gercar]]></dc:creator>
            <pubDate>Mon, 09 Oct 2023 20:14:53 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2023-10-09T20:14:53.290Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<p>Računalničarji sovražimo, če moramo kakšno stvar delati po večkrat. Takrat hitro pomislimo na kakšno avtomatizacijo, saj je največja izguba časa, da delaš nekaj ponavljajočega na roke. Velikokrat potrebujem določene datoteke na večih lokacijah. Bodisi zaradi backupa, bodisi zaradi same dostopnosti. Pri ročnem kopiranju se kaj hitro zgodi, da občasno pozabiš narediti kopijo. Če sem iskren, se to zgodi zelo pogosto. Tudi opomniki niso najbolj učinkoviti, saj se le-ti pojavijo ob določeni uri, in prav pogosto se zgodi, da ravno tisti trenutek ne moreš tega narediti. In potem…. pozabiš.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/0*zxkL6DY6GEkdkCRb" /><figcaption>Photo by <a href="https://unsplash.com/@wocintechchat?utm_source=medium&amp;utm_medium=referral">Christina @ wocintechchat.com</a> on <a href="https://unsplash.com/?utm_source=medium&amp;utm_medium=referral">Unsplash</a></figcaption></figure><p>Ker sem malo zarjavel v IT opravilih sem za pomoč povprašal Google, ki mi je hitro navrgel kopico programov, ki si jih lahko namestim. Uf, toliko jih je, zopet bom dobil po možnosti kakšne vohunske programe itd. Kaj pa če povprašam ChatGPT?</p><p>Le-ta mi je takoj ponudil nekaj opcij, med katerimi mi je bila najbolj všeč ponujena opcija s pomočjo Windows Task Schedulerja in programa, “robocopy”, ter “xcopy”. Prvi mi je bil po imenu bolj simpatičen, zato sem izbral le-tega. Jasno, ChatGPT sem povprašal o tem, kako naj s tem programom to naredim in dobil sem zelo lepa navodila:</p><p><em>Uporaba orodja </em><strong><em>robocopy </em></strong><em>v programu Windows Task Scheduler je odličen način za samodejno kopiranje map in datotek v določenem urniku. Tukaj je postopek, kako to narediti:</em></p><ol><li><strong><em>Odpri Windows Task Scheduler:</em></strong></li></ol><ul><li><em>Poiščite Task Scheduler v meniju Start ali uporabite iskalno funkcijo Windows in ga poiščite.</em></li></ul><p><strong><em>2. Ustvari novo nalogo:</em></strong></p><ul><li><em>V levem podoknu Task Schedulerja kliknite na “Create Basic Task” ali “Create Task” (ustvari osnovno nalogo ali ustvari nalogo).</em></li></ul><p><strong><em>3. Daj nalogi ime in opis:</em></strong></p><ul><li><em>Vnesite ime in opis naloge, da boste lažje razumeli, kaj naloga počne.</em></li></ul><p><strong><em>4. Izberi urnik:</em></strong></p><ul><li><em>Izberite urnik, na katerem želite, da se opravilo začne izvajati (na primer, dnevno, tedensko itd.).</em></li></ul><p><strong><em>5. Izberi akcijo:</em></strong></p><ul><li><em>Izberite možnost “Start a program” (Zaženi program) in kliknite “Next” (Naprej).</em></li></ul><p><strong><em>6. Nastavi pot do programa </em></strong><strong><em>robocopy:</em></strong></p><ul><li><em>V polje “Program/script” vnesite pot do programa </em><em>robocopy. Privzeta pot za </em><em>robocopy je </em><em>C:\Windows\System32\robocopy.exe. Če je </em><em>robocopy na drugi lokaciji, morate vnesti polno pot do njega.</em></li></ul><p><strong><em>7. Nastavi argumente programa </em></strong><strong><em>robocopy:</em></strong></p><ul><li><em>V polje “Add arguments (optional)” (Dodaj argumente — izbirno) vnesite argumente </em><em>robocopy za kopiranje vaših map in datotek. Na primer:</em></li></ul><pre>&quot;C:\pot\do\izvorne\mape&quot; &quot;C:\pot\do\ciljne\mape&quot; /MIR</pre><p><em>To bo izvedlo mirroring (kopiranje in sinhronizacijo) izvorne mape v ciljno mapo. </em><em>/MIR pomeni &quot;mirror&quot; in bo ohranil enako stanje v ciljni mapi kot v izvorni mapi.</em></p><p><strong><em>8. Končaj konfiguracijo naloge:</em></strong></p><ul><li><em>Preverite nastavitve in pritisnite “Next” (Naprej) ter nato “Finish” (Dokončaj).</em></li></ul><p><strong><em>9. Vnesi uporabniško ime in geslo (če je potrebno):</em></strong></p><ul><li><em>Če vaša naloga zahteva privilegije za dostop do določenih map ali virov, boste morda morali vnesti uporabniško ime in geslo.</em></li></ul><p><em>Ko končate ta postopek, bo Windows Task Scheduler izvajal </em><em>robocopy v skladu z izbranim urnikom, da ustvari kopije izbrane mape v ciljni mapi. Ne pozabite redno preverjati in preizkušati naloge, da se prepričate, da deluje pravilno.</em></p><p>V bistvu 5 minut dela in zdaj mi lepo veselo dnevno dela kopije. Kako zelo uporabno!</p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=c197f0d8a50c" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Zmernost]]></title>
            <link>https://matjazgercar.medium.com/zmernost-2e00e6099992?source=rss-7b457be5dae5------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/2e00e6099992</guid>
            <category><![CDATA[floods]]></category>
            <category><![CDATA[poplave]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Matjaz Gercar]]></dc:creator>
            <pubDate>Fri, 11 Aug 2023 22:11:01 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2023-08-11T22:11:01.200Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<p>Brez vode smo gotovi. Z mnogo vode smo tudi gotovi. Življenje nujno rabi zmernost, pravo razmerje. Samo slabo ni ok, samo dobro ni ok.</p><p>Zdaj po parih dneh, lahko malo zberem svoje misli, ter jih prelijem nekam na en strežnik, da bodo na voljo vsem, ki radi kaj preberete, predvsem pa meni, da bom čez mnoga leta lahko prebral, kaj se je dogajalo.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*vkYgswSV5V1FarlIgoFXMQ.jpeg" /></figure><p>Tale zgornja slika pravzaprav zelo dobro povzame dogajanje zadnjega tedna. Nisem se sploh zavedal, da sem to majico oblekel na “reševalno” akcijo, ko smo mojim sorodnikom pomagali po grozovitih poplavah, ko jim je voda v celoti zalila klet do vrha in za seboj pustila razdejanje in kupe blata. Blata je bilo povsod na pretek, kar težko verjeti, da si sredi naselja, pred hišo na dvorišču in vse kar vidiš je le blato. In v tem okolju, sredi največ dela pride sosed in mi reče: Kind of a big deal. In mu rečem: ja, bedna situacija. Pa mi namigne na majico. Hm, ja. Povsem nenamerno sem jo oblekel, ampak res. Big deal. Sama katasftrofa, ki se je razbohotila, še večji deal je pa solidarnost, ki jo Slovenci premoremo v takih situacijah. Količina dela, ko nekomu zalije hišo, je enormna. In ja, čimprej je dobro odstraniti vso vodo in kasneje blato, da se ne dela nadaljna škoda. Pretresljivo je gledati lepo in urejeno naselje, kako ga je zalila voda in naenkrat stojiš obkrožen s samim blatom, ter nepregledno množico ljudi pri vseh hišah, ki neumorno pomagajo, odstranjujejo, čistijo. Ljudje, ki sem jih videl prvič, marsikoga verjetno tudi zadnjič, smo tam delali enako, kot bi se poznali že leta in leta. Za vsak problem smo skupaj tuhtali za rešitvami. In za vsak problem se je našel nekdo, ki je imel nekaj, s čimer je lahko pomagal.</p><p>Kaj vse lahko zmoremo, ko stopimo skupaj? Jasno, tokrat so bili cilji zelo jasni. In tudi vsi, ki smo bili tam, smo vedeli, zakaj smo tam. Ne, da pomagamo sebi, temveč, da pomagamo tistim, ki niso imeli takšne sreče, kot mi, da smo ostali na suhem.</p><p>Pa moram reči, da vsaj, kar se našega konca tiče, Vira pri Domžalah, smo imeli presneto srečo, da smo ostali na suhem.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*KS8AyeSpycCxzr-QppayMQ.jpeg" /></figure><p>Celo noč smo se sosedje in krajani zbirali ob temle mostu. Voda je segala prav do vrha. Z grozo smo opazovali. Se je voda kaj dvignila? Prava mala skupnost se je osnovala. Narediti tako ali tako nismo mogli nič. Smo se pa obveščali. In bili zmenjeni, da v kolikor se ponoči stanje kaj poslabša, da se zbudimo. No, verjamem, da kaj veliko tako ali tako ni nihče spal.</p><p>In potem je prišel naslednji dan. Izgledalo je že, da si lahko malo oddahnemo, ker je voda upadla. Ampak ne, voda je zopet narastla in s seboj nosila enormne količine lesa. Gasilci so celo noč odstranjevali drevesa, da se ne bi zamašil prehod, potem pa je popustil steber na mostu. Voda mu je odnesla material v katerega je bil zakopan in zgodilo se je neizbežno. Most se je sesedel in postalo je prenevarno, da bi še odstranjevali drevesa. Tako smo lahko le upali, da se most ne zamaši popolnoma. Trije od štirih prekatov so bili že zapolnjeni. Tudi voda se je zopet dvignila. Na ulici smo že vsi približno premerili do kam nam bo zalilo hiše, če se tole prelije. Naša ulica in še par drugih je namreč v najnižji točki, praktično v bazenu. Vdaš se v usodo. Doma si naredil, kar si lahko — umaknil vse vrednejše stvari. Potem pa lahko le upaš. In se je izšlo. Tokrat.</p><p>Vsi pa niso imeli takšne sreče. Pravzaprav ogromno ljudi ni imelo takšne sreče. Grozne so zgodbe, ki sem jih videl v tistih dneh, še hujše so zgodbe o katerih slišiš in bereš. Do kakšne stopnje so te prizadele te poplave?</p><ol><li>Nisem bil ogrožen</li><li>Bil sem ogrožen, ampak sem jo dobro odnesel.</li><li>Zalilo mi je samo klet.</li><li>Zalilo mi je klet in avto.</li><li>Zalilo mi je stanovanje.</li><li>Zalilo mi je stanovanje in avto.</li><li>Zalilo mi je hišo do strehe.</li><li>Plaz mi je v hišo prinesel ogromno materiala.</li><li>Plaz mi je odnesel pol hiše.</li><li>Plaz mi je odnesel celo hišo.</li></ol><p>Seveda pa so človeške stiske tudi v mnogih niansah te 10-stopenjske lestvice. Krediti, zavarovanja, zmožnost popravila, itd. Nekoga je lahko izguba avta močno prizadela, nekoga izguba nezavarovane hiše pod hipoteko. Stiske so ogromne. In ne bo jih še kmalu konec.</p><p>Prva faza po poplavah se počasi končuje. Trume prostovoljcev praktično niso več potrebne, saj prihaja čas za strokovnjake in velike stroje. Da se za silo uredi vse plazove, nanose. Hiše so po večini že očiščene, stene in tlaki odstranjene, da se lahko sušijo. Narediti nazaj, da bo zopet bivalno bo vzelo veliko več časa. Tudi za to, ker za popravilo ni več primeren vsak, kot je bilo to pri odstranjevanju. Tam, kjer so hiše ogrožene od plazov, bo trajalo bistveno dlje. Marsikatere hiše ne bo možno na novo narediti na istem mestu.</p><p>Ne glede na to, da so bile tokratne poplave najbolj uničevalne v vsej slovenski zgodovini, si upam trditi, da bomo kolektivno na to hitro pozabili. Sploh, ko bodo naši bližnji uredili stvari in se postavili nazaj na noge. Glavno trpljenje pa za ljudi, v bolj oddaljenih krajih, tudi bolj prizadetih, šele prihaja. Spomnimo se potresa v posočju. Koliko časa je trajalo, da se je vse saniralo. In koliko denarja za pomoč je poniknilo do ljudi, ki so to s pridom izkoristili. Tudi tokrat ne bo nič drugače. Človeška narava bi rekel. Že sedaj, je mnogo ljudi izkoristilo nesrečo drugi ljudi. Takoj, ko so odtekle vode, se je v naših koncih žal pojavilo nešteto ciganov, tudi nekih tujcev. Razumem, tudi oni morajo nekako preživeti. Pri zbiralnih kupih so postavili kar stražo in so njim vredne stvari že kar iz prikolice vlekli direkt v svoja vozila. Ok, ljudje smo zavrgli, zanje bo to še nekaj vredno. Potem pa se je začelo. Vožnje po poplavljenih ulicah, ko že tako ali tako ni bilo veliko prostora, zaradi avtov prebivalcev in ljudi, ki so pomagali. Potem pa še oni s kombiji. Pozorno so si vse ogledali, ponoči pa je iz dvorišč marsikaj izginilo. Ljudje, ki jim je voda zalila stanovanja po večini niso imeli pojma, kjer imajo kakšne stvari, ter kaj sploh imajo razstavljeno na dvorišču. Vse je bilo potrebno nekako posortirati. Kaj bo še uporabno, kaj gre lahko samo še stran? Od tistega uporabnega, je bilo potrebno to oprati, ter posušiti. Jasno, da so bila dvorišča polna neke robe. In je začelo izginevati. Saj ne bo nihče pogrešal, a ne? Grozno mi je, da prideš in tako izkoristiš človeško nesrečo. Še slabše, pa se mi zdi, da policija ne more narediti nič.</p><p>Marsikdo je že ali še bo v teh dneh preklel zavarovalnice. Ves čas te prepričujejo, da potrebuješ to in ono zavarovanje, da se lahko marsikaj hudega zgodi. Praviloma, pa te v nesreči zavarovalnice prve pustijo na cedilu. Imajo zapletene pogoje, ki jih razumejo le oni. In če se le da, poiščejo prav tisti člen v pogojih, ki je njim pisan na kožo, da jim ni potrebno izplačevati škode. Zakaj ljudje zavarujemo svoje premoženje? Večinoma zgolj za to, da če se nekaj zgodi, da dobimo škodo povrnjeno, ter lahko mirno živimo naprej. Če nam nekdo razbije avto, pričakujemo, da zavarovalnica to povrne in da se bomo v najkrajšem možnem času lahko zopet vozili. Pa ni vedno tak. Pri hišah so pa škode lahko še veliko večje. Hiša/stanovanje je praviloma največja investicija, ki jo posameznik v življenju naredi. Veliko odrekanja, šparanja, živcev, da prideš do svoje nepremičnine. Potem pa ti ena poplava odnese vse in si zopet na začetku, po vsej verjetnosti še s kreditom za nepremičnino, ki je ni več. In kaj pričakuješ od zavarovalnice? Da v kolikor se nekaj tako hudega zgodi, da ti omogočijo, da boš čimprej normalno živel naprej. Pa ni ravno tako. Mnogo ljudi je z grozo ugotovilo, da poplave nimajo zavarovane, čeprav prodajalci zavarovanj z veseljem vedno povedo, da imaš veliko kritje na izliv vode. Kar jasno, za zavarovalnice ni isto, ko poplava. Kar je še bolj grozljivo je to, da zavarovalnice nočejo zavarovati nepremičnine, ki je na poplavnem območju. Nekaj je močno gnilega, da je to sploh mogoče. V prvi vrsti, da je mogoče, da imaš nepremičnino na plplavnem območju — kdo izda tako dovoljenje? Potem pa tudi, da ti zavarovalnica nečesa noče zavarovati.</p><p>Jasno, Slovenija je majhna in mešetarjenje z zemljišči je zelo donosen posel, še posebno če poznaš ljudi, ki omogočijo, da se ničvredno zemljišče spremeni v drago, elitno zemljišče s katerim boš veliko zaslužil. Pa morda tudi ti poznani ljudje, ki so ti to omogočili.</p><p>Mnogo gnilega so te poplave zopet razkrile. Tudi to, da je državi malo mar za poplavno varnost. In ta država so voditelji, ki imajo glede tega v rokah škarje in platno. Seveda, zaščita je draga in ne prinaša političnih točk. Povsem nerazumno se recimo zdi, da je na reki Kamniški Bistrici, glavni most z zelo prometno cesto narejen na 4 stebrih, ki stojijo sredi reke. Včasih je bilo to morda sprejemljivo, ker ni bilo dovolj dobre tehnologije. Danes je to nepredstavljivo. In zdaj bomo imeli možnost narediti novega, ko je stari poškodovan. Tudi Gradiško jezero se je dosedaj izkazalo, kot zelo učinkovito v boju proti poplavam. Morda bomo sedaj dobili kakšno rešitev več, vsekakor pa bomo čez par let vsi pozabili na to, še najbolj pa politiki in bodo zopet lahko tiščali glavo v pesek, ko bo prišlo do kakšne take katastrofe.</p><p>Me zanima, koliko poplavljenih naselij bi bilo mogoče rešiti, če bi pravočasno poskrbeli za kakšno protipoplavno rešitev? Verjamem, da bodo politiki to s pridom izkoristili za kakšen obračun, takoj, ko bo prvotni šok mimo. Kdo je kriv, da je tako?</p><p>Kakorkoli obračamo, naravi smo odvzeli preveč. Narava nam je lahko neusahljiv vir, če z njo primerno ravnamo in nismo pohlepni. Pred časom je bil predvajan dokumentarni film Medena dežela, kjer lepo prikažejo to sožitje z naravo. Med in čebele. Polovice medu vzameš, polovico pustiš čebelam. In vse teče lepo naprej. Čebele so srečne, človek je srečen. Takoj, ko pa pobereš čebelam še tisto, kar bi jim moral pustiti, pa nastane katastrofa. Vsak majhen potoček rabi svoj prostor, prav tako, kot ga rabi vsaka reka. Sicer si sami vzamejo prostor, kot so si ga vzeli tokrat. Kamniška Bistrica je zdaj mimo Homca za 50m spremenila svojo strugo. Prvotna struga je suha in reka teče zdaj malo drugje. Reka ni rastlina, ki jo ukalupiš in bo rastla naprej ukalupljena. Reka je živa in si vzame svoj prostor, tako ali drugače, pa čeprav je 30 let mirna in krotka, ter se naš ego zadovolji, da smo jo uspešno ukrotili. In na tem področju, bomo morali v Sloveniji še veliko narediti. Ker bo to mnogo cenejše, kot bo sanacija zdaj po katastrofi. Je pa res, kar nekaj ljudi bi zaradi tega veliko manj zaslužilo.</p><p>Zmernost. Pri vsem potrebujemo zmernost. Jing-Jang.</p><p>V preteklih dneh smo videli, da je tudi pomoči lahko preveč, ker postane neučinkovita.</p><p>Ravnovesje. Kdaj se bo Človek tega zevedel?</p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=2e00e6099992" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Introvertirani vs. ekstrovertirani]]></title>
            <link>https://matjazgercar.medium.com/introvertirani-vs-ekstrovertirani-4e749d966856?source=rss-7b457be5dae5------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/4e749d966856</guid>
            <category><![CDATA[jonasvingegaard]]></category>
            <category><![CDATA[introvert]]></category>
            <category><![CDATA[extrovert]]></category>
            <category><![CDATA[tadej-pogacar]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Matjaz Gercar]]></dc:creator>
            <pubDate>Thu, 27 Jul 2023 17:06:00 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2023-07-27T17:06:00.929Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<p>Pred kratkim sem <a href="https://www.rouleur.cc/blogs/the-rouleur-journal/the-tour-s-culture-war">prebral članek</a> o Jonasu Vingegaardu in Tadeju Pogačarju, ki je bil objavljen kmalu po koncu letošnjega Toura po Franciji. Mislim, da je prav vsem poznana drama in razplet letošnjega toura. Kar pa močno bode v oči, pa je ravno članek, ki mi je dal misliti. O tem se v resnici zelo malo govori, čeprav so oba kolesarja novinarji praktično slekli do gat.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/0*Y10fpf9nORpK3Ucy" /><figcaption>Photo by <a href="https://unsplash.com/@alexandruz?utm_source=medium&amp;utm_medium=referral">Alexandru Zdrobău</a> on <a href="https://unsplash.com/?utm_source=medium&amp;utm_medium=referral">Unsplash</a></figcaption></figure><p>Oba sta nesporna junaka, gladiatorja, borca in vzornika. Pa vendar je občutek, kot da bi si Tadej bolj zaslužil zmago in slavo, kot si jo Jonas. Jasno, kot Slovenec, sem na Tadeja izjemno ponosen. Kot sem tudi na ostale slovenske kolesarje in športnike. Tisti najboljši, imajo vsi po vrsti za seboj izjemne zgodbe, ter izjemne osebnosti. Ampak kaj je tisto, kar v očeh navijačev Tadeju bolj odseva zmago, kot Jonasu? Zakaj vsi Tadeja slavijo bolj, kot Jonasa? Pa čeprav je Tadejev uspeh mnogo več, kot bi si kdaj upali sanjati, je povsem res, da je letos že na drugem touru zapored, Tadej popolnoma pogorel pred Jonasom. Taktika, treningi, poškodba, moštvo itd. Veliko je razlogov, da je tako.</p><p>Nobena skrivnost ni, da je Tadej ekstrovertiran in da je Jonas introvertiran. In Jonas se pravzaprav zdaj na najvišjem nivoju srečuje s stalno težavo introvertiranih ljudi. Tudi, če postaneš prvak dirke po Franciji, bodo ljudje še vedno bolj slavili tistega, ki je izgubil, zaradi njegove ektrovertirane osebnosti. Bolj je odprt, nasmejan, zabaven itd… Na drugi strani imaš “dolgočasnega” Jonasa, ki je sicer res na dirki pokoril vse in zmagal. Ampak ni tako dostopen, bolj redkobeseden, itd.</p><p>Kaj vse morajo(mo) introvertirani narediti, da se vsaj malo približajo(mo) slavi ekstrovertiranih? Lahko zmagaš na Touru, pa si še vedno manj priljubljen. Verjamem, da je Jonas krasen človek, ampak ga kot introvertiranec popolnoma razumem. Težko je biti vsem na očeh in težko je biti obkrožen s toliko ljudmi, ko pa potrebuješ le nekaj časa sam zase. Morda se sliši čudno, ampak verjamem, da Jonas ta čas zase dobi ravno na kolesu. Tam je sam s seboj. V svojih mislih, s svojimi tegobami, s svojimi bolečinami. Tam je njegov svet, dobro poznan, ki ga pomirja.</p><p>Da ne bo pomote, oba omenjena kolesarja globoko spoštujem in obema privoščim zmage. Morda Tadeju malo bolj, ker je “naš”. Ljudje se radi poistosvetimo z ljudmi blizu. Tadej je naš, Slovenec, pa še dokaj blizu je bil doma včasih. Zato se z njim še malo bolj lahko poistosvetimo.</p><p>Verjamem, da ga ni interovertiranega človeka, ki ne bi v življenju še dobil vprašanja ekstrovertirane osebe: “Zakaj si pa ti tako tiho?” Marsikdaj me ima, da bi odgovoril: “Zakaj si pa ti tako glasen?” Ampak introvertirani bodo razumeli — takšne stvari rajši zadržimo zase :)</p><p>In čeprav poznamo termina introvertiran in ektrovertiran, opažam, da velika večina ne ve, kaj zares to pomeni. Odtenkov je mnogo, ampak obstaja ena glavna ločnica med obema osebnostima: Ali ti daje energijo množica ljudi okrog tebe ali mir in samota? <br>Vedno bolj opažam, da se sicer bije pravi boj med obema tipoma oseb. Introvertirani bi morali vedno razumeti ekstrovertirane, ekstrovertirani pa velikokrat ne želijo razumeti introvertiranih. Stalna borba, vam rečem. Pa čeprav mnogokrat tega ni opaziti na prvo žogo.</p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=4e749d966856" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Vsi bi radi prodajali]]></title>
            <link>https://matjazgercar.medium.com/vsi-bi-radi-prodajali-bc5727e8ae5d?source=rss-7b457be5dae5------2</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/bc5727e8ae5d</guid>
            <category><![CDATA[spletna-trgovina]]></category>
            <category><![CDATA[uporabniška-izkušnja]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Matjaz Gercar]]></dc:creator>
            <pubDate>Wed, 26 Jul 2023 14:19:24 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2023-07-26T14:19:24.268Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<p>Spletne trgovine, so kljub vsemu še vedno hit. Bi rad dobro prodajal in zaslužil? Pojdi na internet, tam je zlata jama. Samo poglej, kako dobro uspeva prodajati tvojemu sosedu. In ja, v tem segmentu se ne manjka ljudi in poslovnih subjektov. Bodisi tistih, ki so res uspeli, ali pa tistih, ki bi radi uspeli. Ali pa tistih, ki vedo kako uspeti. Že pred leti sem se zgražal na oglasi, ki prodajajo utečeno spletno trgovino z vsem: domeno, spletno stranjo, zalogo, strankami, itd… In ni bilo malo jokajočih kupcev takih trgovin, ki so kmalu ugotovili, zakaj se vse prodaja. Ker je glavni produkt — spletna trgovina, popolnoma zanič. In ne samo to, roba, ki se prodaja je tudi zanič. In potem ostaneš s prazno lupino — kup artiklov, ki jih ne moreš prodati in spletno trgovino, ki je le prazna koda, neuporabna.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/0*vpIyomRVA-fAHAn4" /><figcaption>Photo by <a href="https://unsplash.com/@cardmapr?utm_source=medium&amp;utm_medium=referral">CardMapr.nl</a> on <a href="https://unsplash.com/?utm_source=medium&amp;utm_medium=referral">Unsplash</a></figcaption></figure><p>Zadnja dva meseca sem, ne vem zakaj, precej naročal preko spleta. Od majhnih stvari iz Kitajske, do večjih stvari iz Nemčije in različnih stvari iz Slovenije.</p><p>Nisem vodil natančne statistike, ampak če bi jo, bi bila grozljiva. Koliko časa traja, da dobiš artikle? Kakšna kvaliteta artiklov pride? Kako urejaš reklamacijo? Ali sem sploh dobil vse, kar sem naročil?</p><p>No, tole zadnje me je danes prešinilo, je kar koristna informacija.</p><h3><strong>Prvi primer</strong></h3><p>Pred skoraj enim mesecem sem naročil nove ključe za Thule kovček. Ker sem slutil težave, sem namenoma izbral plačilo po povzetju, ker bom tako ali tako šel v bližnjo trgovino, ko bodo dobili ustrezne ključe. In čakam in čakam. Pa nič. Pa že pozabim, dokler danes na mizi ne zagledam polomljenega ključa in se spomnim na to naročilo. In jim pišem, če se že kaj ve, kdaj pridejo ključi? In njihov odgovor:</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/828/1*ZOL_CN8sJkRTgZCVDsZkMg.jpeg" /></figure><p>Prosim? Ključe so imeli že naslednji dan, pa me niso obvestili. Razumem, ni šlo avtomatično. Ampak nikomur tam ni padlo na pamet, da bi se pozanimal, kaj je s tem ključi, ki so tam v prodajalni? Gre za majhno prodajalno.</p><h3>Drugi primer</h3><p>Otrok si zaželi eno igračo(marketingarji so dobro odigrali svojo vlogo). Rad bi si jo kupil sam. Ni problema, poiščem igračo in mu jo naročim. Zopet, sumljiva trgovina, bom raje plačal po naročilu. Pa še otrok bo imel občutek, da je zares dal svoj denar. In jasno, povem, kot piše v trgovini: 2–3 dni. Po treh dneh me začne otrok spraševati, če je že prišlo. Ne, žal ne. In tako vsak dan. Skoraj dva tedna. Potem imam dovolj in pišem trgovini, kje se je zataknilo. In dobim odgovor, da se jim je res nekaj zakompliciralo in da mi sporočijo, ko bodo dobili. In mine skorajda še en teden, ko sem imel pa res dovolj. Otrok v pričakovanju, igrače pa od nikoder. Razumem, sem potrpežljiv. Ne skačem na prvo žogo. Ko pa čakaš nekaj takega skoraj tri tedne, je pa verjetno že dovolj, a ne? <br>In jim prijazno napišem, naj mi prosim sporočijo do konca tedna, kdaj lahko pričakujem artikel. In njihov odgovor: Artikle boste prejeli v naslednjem tednu. Ok, vse mi je jasno. Pošljem preklic naročila in poiščem enako igračo nekje drugje. Oprostite, meni se zdi tak odnos popolnoma podcenjevalen do kupcev. Razumem marsikaj, lahko čakam. Ne se pa delat norca z mene.</p><h3>Tretji primer</h3><p>Naročim folije na Aliexpressu v četrtek ob devetih zjutraj. Isti dan zvečer dobim obvestilo, da je paket že v ciljni državi. Kmalu za tem še obvestilo slovenske pošte, da je moj paket na poti. Uf, tole je bilo pa ekspresno hitro. Mine petek, mine sobota, mine nedelja, mine ponedeljek in v torek dobim naročeni artikel domov. Vau. No, še ljubše bi mi bilo, če ne bi vedel, da je slovenska pošta potrebovala 5 dni, da je paket spravila do mene, ter tuja pošta niti ne en cel dan. Razumem, z naročilom sem zadnji hip ujel letalsko pošiljko iz Španije. Kar se ne bi zgodilo, če ne bi skladišče, kjer je bil artikel, bilo tako zelo hitro in paket tako hitro poslalo naprej.</p><h3>Kje pa so izzivi?</h3><p>Dobro poznam ozadja večine tipov trgovin. Dobro zavedanje zaloge je velik problem. Artikli so na voljo, pa kar naenkrat niso. V računalniku piše, da je na zalogi, skladiščnik želi pripraviti paket, pa artikla kar naenkrat ni. In jasno, potem ga je potrebno naročiti pri dobavitelju itd., kar traja. Kupci smo pripravljeni potrpeti marsikaj, čeprav je veliko nakupov impulzivnih in želimo naročeno dobiti čimprej, takoj zdaj. Kar pa, vsaj jaz ne toleriram, je pa slabo opravljeno delo in norčevanje iz kupca. V mnogih primerih, ko sem naročal v slovenskih trgovinah, je največji problem malih trgovin to, da ne pripravijo paketa v najkrajšem času. Pozabijo prvi dan, morda še drugi in tako mine par dni. Pa imajo zalogo. Samo ga ne pripravijo.</p><p>Malo večje spletne trgovine imajo problem, ker imajo slab informacijski sistem, slabo zalogo, ter slab red. In za pripravo paketa potrebujejo čisto preveč časa. Tiste največje spletne trgovine, so pa po večini zelo dobro organizirane. Zavedajo se kupcev in se večinoma ne igrajo z njihovimi čustvi. Nakupni proces je zelo hiter, enostaven in mimogrede imaš artikel naročen in plačan. Se pa, vsaj v Sloveniji, mnogokrat zatakne pri garanciji. S tem imajo pa vsi po vrsti težave. Prodajo zelo radi in s tem je njihovo delo končano. No, ne po zakonodaji. Pa vendar, je očitno dokaj velik razpust na tem področju, saj se ne sekirajo kaj veliko, če ti pošljejo nedelujoč izdelek ali izdelek, ki ne ustreza čisto tistemu, kar si naročil.</p><p>Obstajajo tudi velike trgovine, kot so Mimovrste, ki so nekaj časa zelo dobro obvladovale celoten proces. Zdaj pa ga že dolgo ne obvladujejo več. Na vse načine se trudijo kupcem oteževati nakup in jih odganjajo stran. Žal imajo še vedno veliko artiklov, tako da se kupci prebijo čez celo paleto ovir, da vseeno lahko kupimo. Razumljivo, marsikaj je bilo narejeno za finančno optimizacijo. Imeti fizični prostor, kjer kupci prevzamejo robo, je strošek. Pa so ukinili večino takih prostorov. In danes, če prideš v kakšnega od zelo redkih prostorov za osebni prevzem, te čaka bistveno drugačna izkušnja, kot je mimo vrste. Čakaš v veliki vrsti, ki niti ni vrsta. In neko hitro opravilo, spotoma, ko greš domov, postane časovno zahtevno opravilo, za katerega si moraš res vzeti čas. Saj vem, bistvo spletne trgovine je, da ne hodiš nikamor, da pridejo stvari domov do tebe. Ampak kaj, ko pa so stroški poštnine čisto previsoki, sploh za neke artikle malih vrednosti. In če že naročiš, poštarji z veseljem pustijo samo listek in moraš potem še vedno nekam iz hiše.</p><h3>Kakšno izkušnjo ima uporabnik?</h3><p>Velikokrat se ob uporabih določenih servisov in tudi izdelkov, vprašam, če je snovalec tega servisa ali izdelka, sploh kadarkoli probal svoj izum. Dejstvo je, da mnogokrat tega testa ni bilo. Pa naj bo to pri kakšnih preprostih izdelkih, ko vidiš na daleč da ne bodo ustrezno opravljali svoje naloge, ali pa pri spletnih trgovinah, kjer vidiš miljon različnih rešitev. Marsikje tudi Ajeto rešitev v smislu — barvo in velikost vpišite v okence opombe. Kar je v resnici še najmanj. Hujše so napake v celotnem postopku nakupa. Avtomatičen email o nakupu še morda večinoma dobiš, potem se pa ustavi. Sploh, kadar se gre nekdo posel in mu je vseeno za kupce. Bo že počakal par tednov. Sploh so mi všeč taki, ki najdejo rešitev za vsak moj problem. Sej sem ti povedal, da ti drug teden povem.</p><p>Marsikaj gre narobe predvsem pri spletnih trgovinah. Ker so tako preprosto dosegljive. Par klikov in imaš spletno trgovino. Ampak noben software ti ne pomaga, če nimaš v glavi pospravljeno. Kaj pomeni, da se greš trgovino? Važno je, da se proda, a ne? Da služimo denar… Kakšne količine crapy izdelkov se prodaja, je pa vsem vseeno. Ampak to je pa že druga zgodba.</p><p>Glede na to, da se v Nemčiji omenja recesija, mislim, da nas prej ali slej čaka to tudi pri nas in po celem svetu. Pač naravno gibanje sveta, neizogibno. Takrat se bodo stvari malo prečistile, sploh pri teh “trgovcih”. Ker trenutno se mi zdi, je že kar malo navzdržno stanje.</p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=bc5727e8ae5d" width="1" height="1" alt="">]]></content:encoded>
        </item>
    </channel>
</rss>