<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0" xmlns:cc="http://cyber.law.harvard.edu/rss/creativeCommonsRssModule.html">
    <channel>
        <title><![CDATA[sledilnik - Medium]]></title>
        <description><![CDATA[Glas skupnosti Sledilnik - Medium]]></description>
        <link>https://medium.com/sledilnik?source=rss----e6550030cf69---4</link>
        <image>
            <url>https://cdn-images-1.medium.com/proxy/1*TGH72Nnw24QL3iV9IOm4VA.png</url>
            <title>sledilnik - Medium</title>
            <link>https://medium.com/sledilnik?source=rss----e6550030cf69---4</link>
        </image>
        <generator>Medium</generator>
        <lastBuildDate>Wed, 18 Nov 2026 00:52:26 GMT</lastBuildDate>
        <atom:link href="https://medium.com/feed/sledilnik" rel="self" type="application/rss+xml"/>
        <webMaster><![CDATA[yourfriends@medium.com]]></webMaster>
        <atom:link href="http://medium.superfeedr.com/" rel="hub"/>
        <item>
            <title><![CDATA[Podatki iz bolnišnic, zadnjič]]></title>
            <link>https://medium.com/sledilnik/podatki-iz-bolni%C5%A1nic-zadnji%C4%8D-1bc14d53cbab?source=rss----e6550030cf69---4</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/1bc14d53cbab</guid>
            <dc:creator><![CDATA[Sledilnik.org]]></dc:creator>
            <pubDate>Mon, 03 Apr 2023 08:38:06 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2023-04-01T09:23:48.926Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<h4><strong>Nasvidenje v naslednji vojni?</strong></h4><p>Danes smo na Sledilniku zadnjič (za zdaj?) objavili podatke o zasedenosti covid oddelkov v naših bolnišnicah. S tem se zaključuje več kot tri-letna časovna serija, ki pa je mnogo več kot samo zaporedje številk. Te številke predstavljajo več kot 35 tisoč bolnikov, ki so bili zaradi covida sprejeti v bolnišnice in več kot sedem tisoč bolnikov, ki bolnice niso več zapustili. Predstavljajo pa tudi požrtvovalnost poročevalcev, ki so si tudi v najhujšem vojnem stanju vzeli čas in vsak dan izpolnili formular ali tabelo, da smo lahko te podatke zbrali. In predstavljajo pripravljenost nekaterih funkcionarjev in drugih javnih uslužbencev za <em>ad hoc</em> rešitve in razmišljanje zunaj ustaljenih okvirov. Predstavljajo tudi žalostno zgodbo digitalizacije v zdravstvu in vprašanje zdaj je, ali predstavljajo naučeno lekcijo za naslednjo epidemijo, ali pa bo ta lekcija pozabljena.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/647/1*eKfNInEv37yrC1rl_JZB2g.png" /></figure><p>Zakaj je podatkov konec? Ocena stroke je, da covid v trenutni epidemiološki situaciji ne predstavlja več izredne grožnje in zato se s 1. 4. 2023 zaključuje več projektov in delovnih nalog povezanih z epidemijo. Ministrstvo za zdravje je tako med drugim odločilo, da s tem dnem preneha delovati<em> Skupina za koordinacijo sprejemov in posteljnih kapacitet za covid bolnike</em>, kar posledično tudi pomeni, da se neha zbirati podatke za ta namen.</p><p>Treba je vedeti: podatki, ki smo jih dnevno poročali in prikazovali na naših grafih, so se zbirali prvenstveno za namen koordinacije med bolnišnicami. Na srečo je takrat dr. Beović precenila, da imajo ti podatki večjo vrednost, in nam omogočila dostop, kar so kasneje dovolili tudi pristojni na MZ in odprli neposreden — čeprav neuraden — podatkovni tok. S tem, ko so nam omogočili dostop, so omogočili šolski primer ‘ponovne uporabe podatkov’, ki je bila simbiotična za vse deležnike in tudi mnogo širše.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*QN76OoB89W95ezF1lzaXFw.png" /></figure><p>Način zbiranja podatkov na ministrstvu je zadostoval svojemu osnovnemu namenu — koordinaciji med bolnišnicami na dnevni bazi — vendar njihov namen nikoli ni bil več kot to. Če smo jih želeli uporabiti v naših grafih, je bilo potrebno podatke preveriti in pogosto ročno popraviti, preden smo jih lahko vključili v časovno serijo. Intenzivne enote so na začetku ločeno, tudi za svoje namene, zbirale še bolj podrobne podatke o stanju na njihovih covid oddelkih. V času drugega vala je to postalo preveč obremenjujoče in takrat smo se ponudili, da prevzamemo tudi to zbiranje podatkov.</p><p>Tako smo postali osrednje zbirališče za ažurne dnevne podatke o številu sprejemov, odpustov, številu bolnikov, priklopljenih na ventilatorje, in o številu umrlih v naših bolnicah. Podatke smo pridobivali iz ministrstva in hkrati tudi neposredno od naših poročevalcev na intenzivnih enotah. Podatke, ki ste jih lahko spremljali na naših grafih. Podatke, ki smo jih po potrebi urejali in “vračali” na ministrstvo, kadar so jih potrebovali za svoja poročila. Podatke, ki so — to je ključno — predstavljali enega glavnih inputov za epidemiološke modele in napovedi.</p><p>Seveda podatki niso bili perfektni, daleč od tega. Pogosto smo zasledili nekonsistentnosti v poročanju. Če se je dalo, smo jih preverili in napake odpravili, ampak hkrati smo se zavedali, da nekaterih ne moremo niti opaziti. Obstajajo druge časovne serije, ki jih po uradni dolžnosti vodi NIJZ, in zajemajo bolnike in umrle s covidom. Te serije so metodološko bolj zanesljive, ampak so tudi mnogo počasnejše. “Naše” bolnice in intenzivne enote pa so bile ažurne in zato je bilo vredno zamižati na eno oko, kar se tiče kvalitete. Zato so se lahko uporabljale v modelih, ki ne morejo čakati par tednov na prečiščene podatke. Modelih, ki so zdaj na pol slepi.</p><p>Ali je odločitev za prenehanje zbiranja pravilna? Temu vprašanju se bom elegantno izognila takole: v idealnem svetu po mojem ne bi bila potrebna. V tem mojem idealnem svetu bi bil ta podatkovni tok tako zelo avtomatiziran, da ne bi predstavljal nobenega dodatnega dela in nobenega omembe vrednega stroška. V tem svetu ne bi bilo potrebe sploh razmišljati o prenehanju zbiranja. Ampak ne živimo v tem svetu. Tri leta po začetku epidemije še vedno ducat in pol ljudi dnevno ročno prepisuje in pretipkava številke. Iz svojih informacijskih sistemov, Excel tabel ali zvezkov jih vnašajo v neko drugo obliko, ki je spet pomanjkljiva, in potem jih mi na Sledilniku vsak dan spet pretipkamo in prekopiramo in prekontroliramo. In potem nam piše naša gospa Tanja, da javi, katere napake smo spregledali. Tako da za vse nas je konec tega poročanja seveda vsaj deloma olajšanje.</p><p>Odločitev o prenehanju zbiranja ne bi smela biti povezana z vprašanjem večne epidemije ali vračanja nazaj v normalo. Zbiranje podatkov o zasedenosti covid kapacitet bi morala biti enostavno podskupina podatkov o zasedenosti bolnišničnih kapacitet na splošno. To so podatki, ki so v normalnih časih uporabni za vse bolnice in zanimivi tudi širše, in jih ne bi smelo biti težko zbirati centralno in avtomatično. In seveda odprto. Takšna informacijska rešitev bi v primeru izrednih razmer, kot na primer epidemije, omogočila enostavno dodajanje nove kategorije oddelkov in v trenutku bi bilo vzpostavljeno poročanje za celo državo. Kvalitetno poročanje, brez ad hoc rešitev, brez zanašanja na prostovoljce.</p><p>Naša prva epidemija je bila tole, zato je lahko odpustiti nekatere <em>ad hoc</em> rešitve. Ampak zelo verjetno ni naša zadnja epidemija in naslednjič bo težje biti tako razumevajoč.</p><p><em>Hvala Nejc, Janja, Alenka, Saša, Barbara, Ana, Tjaša, Milica, Irena, Tinkara, Erik, Erik, Vesna, Mateja, Matej, Martin, Karmen, Alja, Tinkara in vsem ostalim za zaupanje in potrpljenje.</em></p><p>Maja Z.</p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=1bc14d53cbab" width="1" height="1" alt=""><hr><p><a href="https://medium.com/sledilnik/podatki-iz-bolni%C5%A1nic-zadnji%C4%8D-1bc14d53cbab">Podatki iz bolnišnic, zadnjič</a> was originally published in <a href="https://medium.com/sledilnik">sledilnik</a> on Medium, where people are continuing the conversation by highlighting and responding to this story.</p>]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Sledilnik Zdravniki v letu 2022 — in naprej?]]></title>
            <link>https://medium.com/sledilnik/sledilnik-zdravniki-v-letu-2022-in-naprej-6537933613ba?source=rss----e6550030cf69---4</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/6537933613ba</guid>
            <category><![CDATA[zdravje]]></category>
            <category><![CDATA[podatki]]></category>
            <category><![CDATA[zdravstvo]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Sledilnik.org]]></dc:creator>
            <pubDate>Sun, 12 Feb 2023 19:18:04 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2023-02-15T17:54:22.733Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<h3>Sledilnik Zdravniki v letu 2022 — in naprej?</h3><h4>Kaj smo naredili, česa nismo in kaj smo ugotovili…</h4><p>Ideja za <a href="http://zdravniki.sledilnik.org/">iskalnik prostih osebnih zdravnikov</a> je nastala že leta 2021 znotraj skupnosti <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/about">Sledilnik</a> kot odziv na že dlje časa zaznan problem prebivalcev: kako priti do prostega osebnega zdravnika?</p><p>Gradili smo na izkušnjah projekta Sebastjana Pleška, ki ga je začel (in zaradi zahtevnosti opustil) že leta 2018 — ter na javno dostopnih podatkih ZZZS. S projektom smo predvsem želeli pomagati — in pokazati, kako uporabni so lahko javno objavljeni zdravstveni podatki, če se jih pravilno oblikuje in predstavi ter kako lahko tudi skupnostni projekti pomagajo soustvarjati boljše sistemske rešitve.</p><p>Iskalnik smo zasnovali z jasnim ciljem, da naj bo kolikor se da ažuren in trajen, zato smo se odločili za sodelovanje z uradnimi viri podatkov. Za izboljšanje točnosti podatkov iz teh virov smo se za pomoč obrnili tudi na javnost tako, da je lahko vsak uporabnik javil odstopanje od objavljenih podatkov.</p><p>Skozi celoten proces smo si prizadevali za oblikovanje rešitve, ki direktno naslavlja potrebe pacientov in lahko predstavljala primer dobre prakse na pacienta osredotočene javne zdravstvene oskrbe. Zato smo že v začetni fazi oblikovali tudi uporabniku prijazen vmesnik, čeprav smo se zavedali, da bo portal v resnici služil svojemu namenu šele, ko bo prišlo do izboljšanja vhodnih podatkov oz. kvalitete podatkovnega vira.</p><p>V projektu je sodelovalo in še aktivno sodeluje preko 50 prostovoljcev, ki za svoje delo ne prejemajo nikakršnega plačila. V spletno stran smo vsi skupaj vložili veliko ur dela, s skupnim ciljem, da pomagamo pacientom do primarne zdravstvene oskrbe. Sodelovali smo z vsemi deležniki, ki so bili odprti za sodelovanje (hvala!). Tako smo opravili več kot deset sestankov z več kot sedmimi inštitucijami.</p><p>Urednikovanje in izboljševanja portala v letu 2022 nas je marsikdaj pripeljalo do nepredvidenih zapletov in novih ugotovitev. Ugotavljamo, da sistemi za sledenje dejanskega stanja na terenu, ki jih uporablja ZZZS, že dolgo časa niso bili korenito prenovljeni, hkrati pa so se potrebe po podatkih in njihovi uporabi v času od njihovega snovanja do danes zelo spremenile. Opažamo, da se koristni podatki za uporabnike ne zbirajo, da je ažurnost podatkov premajhna, da so sicer že zbrani podatki razdrobljeni in nepovezani v različnih bazah, pa tudi da sicer hvalevredne prenove določenih podatkovnih virov žal ne predstavljajo bistveno lažje uporabniške izkušnje.</p><p>A še vedno smo optimisti; podatkovno področje se v zdravstvu hitro razvija, za razvojem področja pa stojijo zgolj tam zaposleni posamezniki, ki so motivirani za izboljšave, hkrati pa imamo tudi že kar nekaj dobrih podatkovnih praks, ki jih je treba le pripeljati v sodobno obliko in približati potrebam uporabnikov zdravstvenega sistema.</p><p>Več o naših opažanjih, ugotovitvah, dosežkih in upih za prihodnost lahko preberete v nadaljevanju objave, v kateri smo skušali na kratko opisati delo na portalu Sledilnik Zdravniki v letu 2022.</p><p>Kaj <a href="https://zdravniki.sledilnik.org/sl/">Sledilnik Zdravnikov</a> čaka v 2023? Ne vemo …</p><p>Sledilnik bomo izboljševali, dokler bo omogočen dostop do podatkov, dokler se bo kvaliteta podatkov izboljševala in dokler bomo lahko prispevali k boljši uporabniški izkušnji pacienta oz. zavarovanca. Menimo, da je portal lahko primer dobre podatkovne prakse in vzorčne rešitve, ki jo lahko javni sektor kadarkoli in brezplačno uporabi kot del svojega sistema, saj je zasnovan na odprti kodi. Vpliva na konkretne odločitve in dejanske premike pa žal nimamo.</p><h3>(Za)kaj je portal zdravniki.sledilnik.org?</h3><p>Dostop do zdravstva se začne <a href="https://e-uprava.gov.si/podrocja/sociala-zdravje-smrt/zdravje/sociala-osebni-zdravnik.html">z izbiro osebnega zdravnika</a>, naj gre za zdravnika/-ico družinske medicine, pediatra/-injo, ginekologa/-injo ali zobozdravnika/-ico. Ker je dostopnost zdravnikov in zdravnic družinske medicine v nekaterih delih države otežena oziroma je ni, <a href="https://web.archive.org/web/20230120204629/https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/NOVICE/Zdravstveni-sistem-v-Sloveniji-januar-2023.pdf">mnogi nimajo osebnega zdravnika</a>. Za vse te osebe je dostop do zdravstvenih storitev zelo otežen, marsikdo pa se zaradi tega po pomoč zateče kar na urgenco.</p><p>A Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v resnici redno (!) objavlja <a href="https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/ioz/ioz_izvajalci">seznam zdravnikov in zdravnic, ki jih lahko izberemo za osebne zdravnike</a>. Pred leti je <a href="https://web.archive.org/web/20230121195948/https://plesko.si/zzzs/">Sebastian Pleško</a> te podatke že objavil v uporabnejši obliki in dobil pozitivno povratno informacijo o uporabnosti, a žal zaradi pogostih sprememb podatkov strani ni bilo mogoče redno vzdrževati in ažurirati.</p><p>V Znanstvenem društvu Sledilnik smo se zato odločili, da poskusimo znova in te podatke predstavimo v uporabnicam in uporabnikom prijaznejši obliki: z imenikom in iskalnikom, ki nam omogoča hiter vpogled v dostopnost zdravnikov/-ic v naši bližini. Na ta način smo želeli prispevati k lažji dostopnosti do osebnega zdravnika ter prikazati uporabnost ažuriranih podatkov. Zelo hitro po začetku delovanja portala sta se pokazali dve dejstvi, ki smo jih nekako tudi pričakovali: originalni podatki ne podpirajo preprostega iskanja zdravnika na primarnem nivoju in so pogosto netočni.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*1KF7NfL3Jmq79YNd7rvsRQ.png" /><figcaption>Slika 1: Časovnica nastanka in razvoja Sledilnika Zdravniki</figcaption></figure><p>Čeprav podatke za prikaz na portalu črpamo iz uradnih, javno objavljenih evidenc ZZZS in GURS, smo hitro ugotovili, da se na njihovo popolno točnost ne moremo zanašati. S popularizacijo portala in posledično povratnimi informacijami uporabnikov smo pogosto ugotovili, da uradni seznam dostikrat ne predstavlja realnega stanja na terenu. Zaradi tega včasih pride do odstopanj pri prikazu “Sprejema/Ne sprejema” ali lokaciji uradnih ambulant. Ker je uporabnost portala lahko dobra le toliko, kolikor so natančni podatki, ki jih prejmemo, je hkrati odvisna tudi od skupnosti zavzetih uporabnikov, ki nam sporočajo odstopanja. Z namero izboljšanja podatkov smo stopili v kontakt tudi s skrbniki podatkov in pri tem odkrivali zapletene in dolgotrajne poti javnega zdravstvenega sistema.</p><p>Želimo si, da bi z našim delom in prikazom uporabnosti portala spodbudili tudi odgovorne institucije k večji točnosti uradnih evidenc, seveda pa bo to pokazal le čas.</p><h3>Kako obiskan in uporaben je portal?</h3><p>Statistiki obiska portala ne sledimo direktno, saj smo se odločili, da naj spletna stran omogoča popolnoma anonimno uporabo. Tako niti sami ne vemo, kaj uporabniki iščejo in počnejo na naši strani. Vseeno Google iskalnik omogoča posreden vpogled v uporabo portala za uporabnike njegovih storitev. Tako lahko merimo, kako so do nas dostopali uporabniki preko Googla, a ne preko drugih iskalnikov (vizualizacije, ki sledijo, se nanašajo na obdobje 27. 12. 2022–19. 1. 2023).</p><iframe src="https://flo.uri.sh/visualisation/12595549/embed" width="700" height="575" frameborder="0" scrolling="no"><a href="https://medium.com/media/239a0b98be006301f8905d80b35b68bc/href">https://medium.com/media/239a0b98be006301f8905d80b35b68bc/href</a></iframe><iframe src="https://flo.uri.sh/visualisation/12571967/embed" width="700" height="575" frameborder="0" scrolling="no"><a href="https://medium.com/media/0389101268abc773090138514194879c/href">https://medium.com/media/0389101268abc773090138514194879c/href</a></iframe><iframe src="https://flo.uri.sh/visualisation/12564781/embed" width="700" height="575" frameborder="0" scrolling="no"><a href="https://medium.com/media/1f868cab8361ef0ecb4f74b4a8cbdc36/href">https://medium.com/media/1f868cab8361ef0ecb4f74b4a8cbdc36/href</a></iframe><h3>Statistika ustvarjanja</h3><p>Koliko časa porabimo za ustvarjanje sledilnika prostih zdravnikov? <br><strong>Kanal #Zdravniki na platformi Slack je bil ustvarjen 7. 10. 2021. Od takrat se mu je pridružilo že 52 članov, ki so med sabo izmenjali 4600 sporočil, od tega preko 2600 samo v letu 2022; na primer, neformalna gonilna sila projekta je v letu 2022 objavila preko 400 sporočil.</strong></p><p>Vsi sodelujoči s(m)o prostovoljci in za svoje delo nismo plačani, prav tako ne beležimo obsega porabljenih prostovoljnih ur ali vrednosti ur posameznih specializacij (programiranje, oblikovanje, urejanje podatkov ...). Vse stroške projekta krijemo izključno iz članarin <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/donate">in donacij</a> podpornikov (za katere se vam tudi najlepše zahvaljujemo!).</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/960/1*7rj3VvL8qXm_oOYVyzHbsw.png" /><figcaption>Slika 5: Statistika uporabe kanalov #Zdravniki na Slacku (od začetka do januarja 2023).</figcaption></figure><h3>Kaj smo v tem letu spoznali, naredili?</h3><h3>Splošna statistika*</h3><p>V času od predstavitve platforme javnosti 27. decembra 2021 do 21. januarja 2023 smo v lastno bazo vnesli že več kot <strong>570 dopolnil</strong> javno dostopnih podatkov ZZZS. Pred pričetkom delovanja platforme smo se povezali tudi z Zdravniško zbornico Slovenije (ZZS) in še v testni fazi preverili rešitve in funkcionalnosti z njimi. Na podlagi stalnega sodelovanja in v želji po izboljšavah smo v sodelovanju z njimi pripravili dva dokumenta s predlogi izboljšav za sistem ZZZS, ki od 27. marca 2022 še čakata na povratno informacijo oz. implementacijo. Predlagali smo uvedbo sistema sprejema/ne-sprejema, saj trenutni sistem dosega kvoto/ne-dosega kvote uporabnikom ne nudi njim uporabnih informacij. Hkrati pa se sami zavzemamo tudi za posodobitev nabora metapodatkov, ki bi jih bilo treba zbirati centralno in bi dodatno olajšali uporabnost predstavitve oz. iskanja prostega zdravnika.</p><p>Pomemben vsebinski prispevek <a href="https://zdravniki.sledilnik.org/sl/faq">portala k javni razpravi je tudi pojmovnik</a>, saj smo spisali <a href="https://zdravniki.sledilnik.org/sl/faq">podrobno razlago pojmov</a>, ki pacientom niso splošno znani in razumljivi, in jim tako približali ozadje kompleksnega delovanja slovenskega primarnega zdravstvenega sistema.</p><p>Podatkovni tok je prikazan na spodnji sliki. Za večjo točnost podatkov se zanašamo na uporabnike in tudi izvajalce (zdravnike) same, ki imajo čas in voljo, da sporočijo morebitna odstopanja realnosti od objavljenega seznama ZZZS. Te podatke nato ročno pregledamo, oblikujemo v strojno berljiv format in objavimo. Cikel se poganja, dokler podatki niso “točni” oz. dokler nihče ne sporoči napake. :)</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/719/1*gJPfNGEdsLAXT_e_PLjYQw.png" /><figcaption>Slika 6: Podatkovni tok</figcaption></figure><p>Sistem za javljanje sprememb in posodobitev je do časa pisanja tega prispevka (21. 1. 2023) imel prijavljenih že<strong> 771 sprememb,</strong> od katerih je bilo 524 preverjenih, upoštevanih in vnešenih. Podrobnejša statistika ažuriranja je dostopna tudi preko javno dostopne <a href="https://github.com/sledilnik/zdravniki-data/blob/main/csv/stats-overrides.csv">datoteke</a> na platformi GitHub, ki se sproti posodablja.</p><p>Nekatere podatke, ki jih ZZZS ne zbira, zbiramo sami in jih dodajamo obstoječi bazi, da so naši prikazi lahko bolje uporabni in koristni. Ti podatki so:</p><ul><li><strong>Točen naslov ambulante</strong> (ponavadi je objavljen le naslov ustanove)</li><li><strong>Telefonska številka ambulante </strong>(ponavadi je objavljena le številka ustanove)</li><li><strong>Elektronski poštni naslov ambulante</strong> (ponavadi je objavljen le naslov ustanove)</li><li><strong>Obrazec za naročanje ambulante</strong></li><li><strong>Spletna stran ambulante</strong> (ponavadi je objavljen le naslov ustanove)</li></ul><p>Podatki, ki jih pridobimo iz javno dostopne spletne strani ZZZS in ji dodamo koordinate, so objavljeni tudi na <a href="https://github.com/sledilnik/zdravniki-data/blob/main/csv/institutions.csv">GitHub strani projekta</a>.</p><iframe src="https://flo.uri.sh/visualisation/12566000/embed" width="700" height="575" frameborder="0" scrolling="no"><a href="https://medium.com/media/123b64e6d49e54ae58577867ce6c4d33/href">https://medium.com/media/123b64e6d49e54ae58577867ce6c4d33/href</a></iframe><p>Status opredeljevanja novih pacientov je nato dodatno razdelan na 16 podkategorij, ki lahko poleg tega, da ambulanta spremeni status opredeljevanja novih pacientov, definira tudi zakaj je do spremembe prišlo; zaradi tega lahko število podkategorij v prihodnosti tudi naraste.</p><iframe src="https://flo.uri.sh/visualisation/12571900/embed" width="700" height="575" frameborder="0" scrolling="no"><a href="https://medium.com/media/276776b470098f9e76fa32e8fb4efb7e/href">https://medium.com/media/276776b470098f9e76fa32e8fb4efb7e/href</a></iframe><p>*Najnovejši podatki so vedno dostopni v živo preko <a href="https://github.com/sledilnik/zdravniki-data/tree/main/csv">GitHub repozitorija</a>.</p><h3>Kaj smo spoznali, kaj smo se naučili?</h3><h4>Vsak napredek je dober</h4><p>Podatki ZZZS o razpoložljivih zdravnikih se redno (na 10 dni) posodabljajo v strukturirani obliki, kar je izjemno pomembno, saj nam to omogoča preprosto <a href="https://github.com/sledilnik/zdravniki-data/tree/main/csv">uvažanje</a> podatkov. Za podatke sklepamo, da so v trenutku posodobitve točni in ažurni. Če so podatki zastareli ali neustrezno strukturirani, lahko to vpliva na zanesljivost prikazov naše spletne strani. S še rednejšim posodabljanjem podatkov (naša spletna stran popravke posodobi večkrat dnevno) v strukturirani obliki bi lahko zagotovili, da so podatki vedno točni in zanesljivi.</p><p>Odprto-dostopni podatki so eden od temeljev <a href="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=13836">občanske znanosti</a> in skupnostnih projektov. Tako shranjeni podatki omogočajo, da do podatkov dostopajo vsi in jih uporabljajo za različne namene. To je lahko koristno za raziskovalce, za upravljalce, ki lahko podatke uporabijo za izboljšanje svojih storitev, in za posameznika, ki lahko podatke uporabijo za informirane odločitve o svojem vsakdanjem življenju — to smo storili tudi mi. Odprti podatki so globoko v bistvu skupnosti Sledilnik, prizadevamo si, da je vse, kar počnemo, transparentno in preprosto dostopno slehernemu uporabniku — in morda bi te principe veljalo zasledovati tudi pri oblikovanju javnih podatkovnih storitev in portalov. Objavili smo tudi <a href="https://doi.org/10.5281/zenodo.7013810">statistiko</a> spletne strani Zdravniki, tako lahko kdorkoli pogleda, kako uporabniki Googla iščejo osebne zdravnike (saj natančne analitike ne sledimo) in dostopajo do naše strani. Tudi število obiskov in dejanska relevantnost sta tako kolikor je mogoče transparentna.</p><p>Na podlagi stikov in sestankov z deležniki ugotavljamo, da je pri spremembah in digitalizaciji zdravstva v prvi vrsti najbolj pomemben človeški, “mehki” faktor — tisti, ki odloča, tisti, ki prevzema odgovornost in tisti, ki spremembe usklajeno izvaja. Pri vseh deležnikih zdravstvenega sistema smo zaznali iskreno željo, da bi se stvari premaknile na bolje; vsi si želijo boljše dostopnosti in oskrbe, osredotočene na pacienta. Sistema se velikokrat ne da izboljšati drugače kot od znotraj, zato se nam zdi, da je človeški faktor morda še najbolj pomemben. Za učinkovite rešitve je namreč bistveno, da se na pobude in predloge sprememb odzovejo ljudje, ki imajo iskreno željo po spremembah na bolje in so pripravljeni sprejemati odgovornost, hkrati pa imajo tudi operativno moč in kompetence, da jih uvedejo.</p><p>Spoznali smo, da tako pacienti kot izvajalci zdravstvenih storitev zaradi enostavne uporabe in natančnosti podatkov zaupajo naši spletni strani, želijo si sprememb in se obračajo na nas. Tako dobimo veliko elektronske pošte in tudi zapisov preko obrazca za sporočanje napak, ki so tako kritika sistema kot tudi pohvala našega dela. V tem vidimo veselje in hkrati naše poslanstvo, saj vidimo, da naša spletna stran spreminja stvari na bolje in je ljudem v pomoč.</p><p>Pohvalno je tudi, da je že v začetku leta 2023 zaživel tudi ZZZS portal O<a href="https://www.zzzs.si/zzzs-api/izvajalci-zdravstvenih-storitev/po-vrsti-izvajalcev/">rdinacijski časi</a> (“Izvajalci zdravstvenih storitev” API), s katerim želi ZZZS posodobiti zastarel način prikazovanja podatkov o lokaciji in ordinacijskih časih izvajalcev zdravstvenih storitev. Javna objava strojno berljivih podatkov je v marsičem pomemben korak naprej, bi pa lahko uporabnost takega portala še nadgradili. Opažamo pa, da mnogokrat podatki že obstajajo, vendar so razdrobljeni in nepovezani — podatkovna zbirka RIZDDZ, ki jo ureja NIJZ, tako na primer ni povezana s podatki ZZZS, čeprav zbira komplementarne in za pacienta uporabne podatke.</p><h3>Kaj bi si želeli izboljšati?</h3><p><strong>Boljša točnost javnih podatkov, ki bi izboljšala uporabnost osnovnih podatkov o ambulantah</strong></p><p>Glavna težava sistema pri podatkih o razpoložljivih zdravnikih v 2022 (in tudi v 2023?) je po naših izkušnjah (ne)točnost in zastarelost podatkov v obstoječih bazah. Za to obstajata dva razloga. Prvi je za današnje čase dolg interval posodabljanja, ki poteka samo na 10 dni. <br>Sprotno posodabljanje, ko računalniške kapacitete to omogočajo, ne bi smelo trajati tako dolgo. V začetku (pred leti) se podatki sploh niso objavljali, nato so se posodabljali enkrat letno in od takrat vedno pogosteje. Tako je ZZZS uslišal problematiko na terenu in prišel do 10-dnevnega intervala posodobitev. Vseeno je ta interval še vedno predolg, saj se lahko stanje spreminja iz ure v uro.</p><p>Drug razlog je izvorni namen podatkov, ki jih zbira ZZZS. Podatki se zbirajo primarno za obračun izvedenih storitev, uporaba teh istih podatkov za uporabnike oz. paciente pa je sekundarnega pomena. Zato so recimo na seznamih objavljeni naslovi ustanov (kamor naslovijo izplačilo) in ne naslovi ambulant (kjer pacient dobi storitev). V praksi to pomeni, da <a href="https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/ioz/ioz_izvajalci">seznam</a>, ki ga objavi ZZZS, žal ni eno mesto za vse, kar pacient potrebuje, da bi prišel do zdravnika. Pacient mora pogledati tabelo, poiskati podatke o zdravstvenem domu in preko izbranega medija poiskati podatke o dotični ambulanti. To dodaja v proces korake, ki pacientu otežijo iskanje proste ambulante in zahtevajo visoko funkcionalno pismenost.</p><p>Točnost podatkov o lokaciji in kontaktih posameznih izvajalcev naj bi se izboljšala z novim portalom ZZZS <a href="https://www.zzzs.si/zzzs-api/izvajalci-zdravstvenih-storitev/po-vrsti-izvajalcev/"><strong>Ordinacijski časi</strong></a>, ki naj bi začel delovati v januarju 2023. Ta omogoča hitrejše posodabljanje podatkov, a žal še vedno nimamo točnega podatka, kako pogosto naj bi se podatki posodabljali. Dodani so tudi npr. točni naslovi ambulant, kar je velika zmaga za uporabnike in si že samo zaradi tega ZZZS zasluži pohvalo.</p><p>A tudi podatki, ki se trenutno zbirajo na portalu Ordinacijski časi, žal niso dovolj obširni. Komunikacija z zdravnikom pri vedno večih zdravstvenih zavodih poteka preko<strong> </strong><a href="https://web.archive.org/web/20230121201833/https://www.delo.si/novice/slovenija/ponekod-nic-vec-e-poste-med-pacienti-in-zdravniki/"><strong>portala za naročanje in komunikacijo</strong></a><strong> —</strong> tako je tudi prav, saj slednji omogoča varno komunikacijo z občutljivimi osebnimi podatki. Žal se v zbirki ZZZS podatek “povezava do strani za naročanje posameznih ambulant” ne zbira in ne prikazuje. Tako je tudi v prenovljenem portalu “Ordinacijski časi” ta podatek manjkajoč in ga mora uporabnik spet iskati drugje, kar bistveno zmanjšuje njegovo uporabnost. Podali smo pobudo za integracijo teh podatkov s strani ZZZS ali Ministrstva za zdravje, vendar do sedaj na pobudo še nismo prejeli odgovora.</p><p>Preko ZZZS <a href="https://web.archive.org/web/20230121203510/https://www.zzzs.si/zzzs-api/izvajalci-zdravstvenih-storitev/po-vrsti-izvajalcev/">portala izvajalcev zdravstvenih storitev</a> lahko sedaj sicer najdemo zdravnika, <strong>vendar sistem še vedno ni popolnoma intuitiven in uporabniku prijazen.</strong></p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*XWNew40xuozNIKvGP411yQ.png" /><figcaption>Slika 9: zajem zaslona spletne strani ZZZS</figcaption></figure><p>Sistem tudi ne omogoča filtriranja po statusu sprejemanja:</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*uKQdhVPfXnDOcpdZWnsY4g.png" /><figcaption>Slika 10: Iskanje na strani ZZZS</figcaption></figure><p>Dodaten problem predstavlja tudi način objavljanja podatkov; nekateri so objavljeni v obliki pdf datotek, drugi v xlsx. Pdf je format, ki ga je težko računalniško brati in otežuje delo spletnim stranem, kot je naša (na to smo na sestankih tudi opozorili), pozdravljamo pa uporabo strojno berljivih xlsx datotek.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*n-KMJsPM6UIf-Ebg83h1BQ.png" /><figcaption>Slika 11: Formati datotek</figcaption></figure><p>Manjka enotni format objave podatkov, npr .csv ali .xlsx in tudi enotno oblikovanje objavljenih podatkov. Pri pregledu spletne strani smo namreč opazili, da se objavljeni podatki od organizacije do organizacije razlikujejo tudi oblikovno.<br>Nekateri tabele objavljajo tudi v datotekah Word.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*sf4FcqowUYgoCoNr6A4NXA.png" /><figcaption>Slika 12: Drugi formati datotek</figcaption></figure><p>Osnovna težava pri trenutnem sistemu zbiranja in objavljanja podatkov ZZZS je, da se podatki o izvajalcih primarnega zdravstvenega varstva zbirajo zgolj za namen obračunavanja storitev in ne tudi za druge možne rabe. Na pacienta osredotočena oskrba ima tako izzive, ki izvirajo iz sekundarnega planiranja in izvedbe. Od metapodatkov o izvajalcih se npr. zbira <strong>naslov ambulante</strong>, kar je v primerjavi s prejšnjim sistemom izboljšanje. Zapisana je tudi <strong>telefonska številka</strong> in <strong>spletna stran ustanove</strong>. A hkrati za uporabnika to predstavlja svojevrsten problem, saj veliko zavodov začenja uporabljati priporočene načine varne komunikacije — <strong>portale za naročanje</strong>. V novi verziji ZZZS sistema oz. portala to ni prikazano in zbrano. Tako pacient ne more vsega opraviti na enem mestu, ampak mora iz različnih oblik podatkov, ki so pri vsakem zvajalcu drugačne, raziskovati ter sam najti način, kako ustrezno kontaktirati dotično ambulanto.</p><p><strong>Kje vidimo možne rešitve?</strong></p><p>Portal <a href="https://podatki.gov.si/">Odprti podatki Slovenije</a> je državni portal, kjer lahko zavodi in institucije objavljajo odprto dostopne podatke. Tukaj vidimo priložnost, kako bi lahko podatki o stanju posameznih ambulant bili avtomatsko shranjeni in dostopni preko vmesnika za namensko programiranje (<a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Vmesnik_za_namensko_programiranje">API</a>), ki omoča enostavno sekundarno uporabo. Za to si že prizadeva tudi <a href="https://twitter.com/StojmenovaDuh/status/1616137133558833154?s=20&amp;t=sA4cTMZCvT8sCWXhwzZeOA">ekipa novega ministrstva za digitalno preobrazbo</a>.</p><h3>Sestanki z deležniki</h3><p>V letu 2022 smo izvedli 11 sestankov z različnimi deležniki zdravstvenega sistema. V te sestanke smo vložili veliko truda in energije. Da bi lahko bolje razumeli podatkovni tok ter možnosti in nezmožnosti uporabe javnih podatkov, smo se pogovarjali z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za digitalizacijo, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniško zbornico Slovenije, Svetom za prenovo zdravstva in tudi zasebnim zavodom Skupinska Praksa.</p><p>Tekom sestankov smo podrobneje spoznali, kako sistem v ozadju deluje in predstavili naše predloge za izboljšave. Pozitivno je, da so nas sprejeli kot relevantnega in strokovno podkovanega sogovornika, si za nas vzeli čas in z nami delili željo po izboljšanju. A hitrost sprememb je slaba — želimo si, da bi se po enem letu aktivnega sodelovanja stvari začele hitreje premikati v pravo smer, v večanje ažurnosti in zanesljivosti podatkov. Ta problem, kljub načelni želji vseh deležnikov po reševanju, ostaja.</p><h3>Komuniciranje z javnostmi</h3><h4>Znanost</h4><p>Kongres Slovenskega društva za medicinsko informatiko (SDMI)</p><p>Med 10. in 11. novembrom 2022 je v Termah Zreče potekal kongres <a href="https://sdmi.si/novice/aktualno.html">Slovenskega društva za medicinsko informatiko</a>. Kongres v 2 dneh na enem kraju združuje vse strokovnjake na področju medicinske informatike, ki predstavijo svoje znanje, sodelujejo v različnih panelih in predstavljajo najnovejše tehnologije tega področja.</p><p>Udeležila sta se ga tudi dva člana Sledilnika in predstavila prispevek <a href="https://doi.org/10.5281/zenodo.7294971"><em>Kaj se skriva v ozadju zdravniki.sledilnik.org?</em></a> Prispevek je med prisotnimi požel veliko zanimanja ter pozitivne in spodbudne povratne informacije. V prispevku je opisano stanje trenutno objavljenih podatkov, kako točni so, koliko sprememb so nam sporočili uporabniki in kako sistem v zaledju deluje. Zanimivo branje za vsakega, ki ga veselijo podatki.</p><p>Sodelujoči so bili veseli, da so lahko spletni strani pripeli tudi obraze akterjev. Tudi mi smo bili veseli, da smo veliko kolegov, s katerimi smo do sedaj komunicirali samo preko video konferenc, končno videli v živo ter se jim predstavili. Spletli smo nova poznanstva, ki so gotovo pripomogla pri nadaljnih premikih projekta.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*QbyWkx6vDjjyCcKcj7Setw.png" /><figcaption>Slika 13: zaključni sklepi z letnega kongresa SDMI (posnetek zaslona).</figcaption></figure><h3>Mediji o nas</h3><ul><li><a href="https://www.24ur.com/novice/korona/zdravnikisledilnikorg.html">24ur zvečer, 24.12.2021</a></li><li><a href="https://www.24ur.com/video/62668464">24ur, 27.12.2021</a></li><li><a href="https://www.delo.si/novice/slovenija/s-pomocjo-iskalnika-do-osebnega-zdravnika/">Delo, 27.12.2021</a></li><li><a href="https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174835135?s=mmc">Odmevi, 28.12.2021</a></li><li><a href="https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174845197?s=tv">Tarča, 3.2.2022</a></li><li>Planet 18, 3.1.2022</li></ul><h3>Kaj si želimo v letu 2023?</h3><h4>Bodimo ambiciozni: želimo si prenovljen, ažuren in uporabniku prijazen nacionalni podatkovni vir za opredelitev osebnih zdravnikov v Sloveniji.</h4><p>Izbira izbranega zdravnika je z vidika uporabnika na nacionalni ravni trenutno informacijsko nezadostno podprta. Ko se bolnik znajde brez osebnega zdravnika nima dobrega vpogleda v informacije o zdravnikih, ki so na voljo. Hkrati mora zaradi zakonodaje po nekaterih razlagah še vedno fizično priti v ambulanto zdravnika, ki ga želi izbrati. Ta zadnja ovira se je pokazala kot velik problem ob <a href="https://web.archive.org/web/20230121203307/https://www.rtvslo.si/zdravje/minister-za-drugacen-nacin-vpisovanja-novih-pacientov-zd-ljubljana-prihodnji-teden-vabila/653348">zadnjih zapletih v ZD Ljubljana.</a> Prvi navedeni problem trenutno delno rešuje aplikacija Sledilnika, <strong>vendar bi lahko bila korist za bolnika z manjšo modifikacijo nacionalnega sistema še dosti boljši.</strong></p><p>Ažurni nacionalni podatkovni vir o zasedenosti izbranih zdravnikov bi lahko omogočal tudi elektronsko prijavo k zdravniku, ki sprejema nove bolnike. Podoben sistem v Sloveniji že s pridom uporabljamo pri eNaročanju, kjer lahko bolnik preko portala izbere natančen termin pri izvajalcu — če mu ta seveda omogoči da si izbere specifični termin in ne samo okvirnega, ki ga izbere iz seznama na portalu zVEM.</p><p>Aplikacijo Sledilnika bi v primeru obstoja opisanega novega ali prenovljenega podatkovnega vira brez težav dopolnili tako, da bi posameznik s klikom ali dvema izbral prostega zdravnika, če ga aplikacija prikaže kot ustreznega. Te funkcionalnosti trenutno ne moremo implementirati predvsem zato, ker nimamo zgoraj omenjenega podatkovnega vira. Overjanje identitete uporabnikov je ob trenutni dobri urejenosti slovenske informacijske infrastrukture že danes rešljiv problem.</p><p><strong>Ena od možnosti je tudi direktna implementacija našega portala znotraj zVEM.</strong> Naša koda je <a href="https://github.com/sledilnik/zdravniki">odprto dostopna in delujoča</a>, zato bi lahko te rešitve informatiki NIJZ kadarkoli integrirali v sistem zVEM in tako omogočili uradno <strong>in</strong> uporabno programsko rešitev, ki je intuitivna, uporabniku prijazna in najpomembneje — <strong>že obstaja. </strong>Brezplačno. Enako bi lahko storili tudi na ZZZS preko portala moj.zzzs.si. Vseeno pa vidimo rešitev v enotnem kontaktnem mestu za vse storitve v zdravstvu, kot imajo to npr. urejeno v <a href="https://www.digilugu.ee/login?locale=en">Estoniji</a>.</p><p>Tak sistem bi omogočil:</p><ul><li><strong>Hitro implementacijo</strong>, ker smo zaradi izdajanja COVID-19 digitalnih potrdil v veliki meri državljanom razdelili način varne avtentikacije. Potrebno jo je samo implementirati v nov sistem za opredeljevanje.</li><li><strong>Večjo pravičnost</strong>, saj bi lahko preko novega podatkovnega vira in pridružene aplikacije za prikaz vsi bolniki v Sloveniji ažurno in enakopravno spremljali prosta mesta za izbiro osebnega zdravnika in se prijavljali na njih. Hkrati bi se s tem lahko izognili fizičnim vrstam pred zdravstveni domovi, ki smo jih lahko opazovali pred kratkim.</li><li><strong>Večjo praktičnost</strong> za bolnika in manj obremenitev za zdravstveno osebje, saj za prijavo bolniku ne bi bilo več potrebno dodatno obiskovati zdravstvenega doma. Po sami prijavi bi bile možne številne optimizacije nadaljnjih organizacijskih procesov, ki bi jih izvedli s pridruženimi digitalnimi orodji. Tak sistem bi tudi pomagal zdravstvenim domovom, ki jim za te potrebe ne bilo treba izdelovati lastnih aplikacij ali deliti “listkov” s pomočjo varnostnikov.</li></ul><p>Vsekakor bi ob snovanju tega novega podatkovnega vira moral upoštevati tudi enakopravnost dostopa za bolnike, ki ne morejo enostavno dostopati do digitalnih storitev. Zato bi zdravstveni domovi za svojo ranljivo populacijo sami vzpostavili tak dostop, da ti bolniki ne bi bili prikrajšani in bi tudi oni lahko dostopali do zdravnikov. Tudi v tem procesu bi bil tak nacionalni vir koristen.</p><p>Tak sistem bi lahko uporabljali tudi posamezniki (npr. svojci) in pripadniki podpornih služb, ki navadno pomagajo osebam, ki težje dostopajo do zdravnika in informacijskih storitev. Odličen primer tega je npr. <a href="https://ucp.onelondon.online/">načrt urgentne oskrbe v Londonu</a>.</p><p>Verjetno je tak podatkovni vir edini logični korak naprej in ga bomo v prihodnosti gotovo imeli. Tako da trenutno vprašanje glede digitalizacije tega dela zdravstva ni zgolj “kdaj ga bomo imeli?”, ampak <strong>— zakaj ga še nimamo</strong>?</p><h3>Zahvala</h3><p>Največja zahvala gre <strong>vsem posameznikom in posameznicam, ki ste brez fige v žepu z nami odkrito sodelovali pri izboljševanju sistema in nam nudili vpogled v drobovje javnega zdravstvenega sektorja</strong>. Vaš trud in predanost sta bila pomembna za uspeh projekta in za to smo vam zelo hvaležni. Zavedamo se, da brez vaše pomoči in podpore ne bi bili tako uspešni. Hvala še enkrat za vašo prizadevnost in odlično delo. Dodatno bi se radi zahvalili še <strong>Zdravniški zbornici</strong>, ki nam je posredovala svoje predloge za izboljšave in skrbela za stalno komunikacijo s strokovno javnostjo. Sistem je veliko bolj kompleksen, kot smo si sprva predstavljali in z vašo pomočjo smo ga počasi razvozlali.</p><p>Hvala tudi <strong>vsem uporabnikom</strong>. Vsa pozitivna sporočila nam vlivajo energijo in nas nagrajujejo za mnoge vložene ure, ki bi jih lahko drugače preživeli drugje, vaše donacije nam omogočajo kritje stroškov in udeležbo na strokovnih dogodkih. Vsaka javna storitev je relevantna le toliko, kot jo ljudje uporabljajo in samo zaradi vas nadaljujemo delo tudi v letu 2023. V želji po bolj dostopnem, prijaznem in digitaliziranem zdravstvu za vse!</p><p>In nenazadnje: <strong>hvala ožji in širši ekipi Sledilnika, ki je s prostovoljnim delom postavljala in ažurirala sledilnik Zdravniki. Hvala vam za vso energijo, ideje, predloge, konstruktivne kritike, spodbude ter ure in ure vloženega dela, s katerimi dokazujemo, da se z malo dobre volje in veliko znanja lahko zgodijo izjemni projekti in izboljšave.</strong></p><p>Besedilo: Luka Petravić, Iztok Štotl in ekipa Sledilnik Zdravniki<br>Grafike: Alenka Guček in ekipa Sledilnik Zdravniki<br>Uredili: Marko Brumen, Kaya Tokuhisa in ekipa Sledilnik Zdravniki</p><p>Naše delo je prostovoljno, a lahko nam pomagate <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/donate">ostati to, kar smo: znanstvena skupnost, ki nudi javne in prosto dostopne informacije ter analize za vse — <strong>za boljši danes in jutri vseh nas</strong>. Hvala za vašo donacijo, hvala, ker vam ni vseeno!</a></p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=6537933613ba" width="1" height="1" alt=""><hr><p><a href="https://medium.com/sledilnik/sledilnik-zdravniki-v-letu-2022-in-naprej-6537933613ba">Sledilnik Zdravniki v letu 2022 — in naprej?</a> was originally published in <a href="https://medium.com/sledilnik">sledilnik</a> on Medium, where people are continuing the conversation by highlighting and responding to this story.</p>]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Karantena, izolacija, stiki…?!]]></title>
            <link>https://medium.com/sledilnik/karantena-izolacija-stiki-8d3e842d30e4?source=rss----e6550030cf69---4</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/8d3e842d30e4</guid>
            <dc:creator><![CDATA[Sledilnik.org]]></dc:creator>
            <pubDate>Thu, 27 Jan 2022 11:52:50 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2022-01-27T11:56:36.750Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<h4>Zbirka preglednih navodil, za lažjo navigacijo med ukrepi</h4><p>Zaradi poplave informacij in podatkov ter sprememb je pri kriznem sporočanju bistvenega pomena, da so informacije podane jasno in razumljivo, pregledno in nazorno. <br>V sodelovanju z oblikovalko <a href="https://www.instagram.com/evasardinasta/?hl=en">Evo Zupan Horaček </a>zato objavljamo zbirko navodil NIJZ (karantena, izolacija, rizični stik), ki so grafično preoblikovana v bolje in hitreje razumljivo obliko. Navodila lahko brez skrbi delite!</p><h4><a href="https://bit.ly/navodila-karantena">Navodila za karanteno na domu</a></h4><figure><a href="https://bit.ly/navodila-karantena"><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*fJ5O0PyyvWSu0XMfWO5-3w.png" /></a></figure><p>Shrani: <a href="https://bit.ly/navodila-karantena">https://bit.ly/navodila-karantena</a>, PDF, (295 kB)</p><h4><a href="https://bit.ly/navodila-izolacija">Navodila za izolacijo</a></h4><figure><a href="https://bit.ly/navodila-izolacija"><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*DNKDghKcDfqWz6CwzTrmNw.png" /></a></figure><p>Shrani: <a href="https://bit.ly/navodila-izolacija">https://bit.ly/navodila-izolacija</a>, PDF, (302 kB)</p><h4><a href="https://bit.ly/navodila-stiki">Navodila v primeru rizičnega stika</a></h4><figure><a href="https://bit.ly/navodila-stiki"><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*hbIJOGcfd-9UtA0UDORNZw.png" /></a></figure><p>Shrani: <a href="https://bit.ly/navodila-stiki">https://bit.ly/navodila-stiki</a>, PDF, (294 kB)</p><blockquote>“V boju za zajezitev virusa se lahko grafično oblikovanje zdi nepričakovano orožje. Toda grafično oblikovanje ima dolgo zgodovino pomoči pri prepoznavanju, boju proti in ustavljanju širjenja bolezni, ki sega v leto 1854, ko je prebivalstvu ogrozila še ena epidemiološka katastrofa — izbruh kolere v Londonu.</blockquote><blockquote>Sodelovanje z roko v roki z medicino, grafičnim oblikovanjem — ali natančneje vizualizacijo podatkov — je spremenilo potek zgodovine. <a href="https://www.atlasobscura.com/articles/florence-nightingale-infographic">Florence Nightingale</a> je znana kot ustanoviteljica sodobne zdravstvene nege in za izboljšanje zdravstveno sanitarnih razmer v vojnih bolnišnicah. Bila pa je tudi pionirka v oblikovanju infografik. Ko je leta 1858 objavila svoje poročilo o razmerah v vojnih bolnišnicah, je Nightingale skrbelo, da se bodo statistični podatki, ki jih je vključila, zdeli dolgočasni, zato je vključila infografiko, ki si jo je sama izmislila.” <br>(Dr Rebecca Green, UNSW Art &amp; Design, <a href="https://www.unsw.edu.au/news/2020/03/covid-19--how-graphic-design-can-help-save-lives">2020</a>)</blockquote><p>Besedilo: <a href="https://www.nijz.si/sl/izolacija">NIJZ, 2022</a><br>Oblikovanje: <a href="https://www.instagram.com/evasardinasta/?hl=en">Eva Zupan Horaček</a><br>Podpora: <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/donate">Sledilnik.org</a></p><p>Pričujoča navodila so izdelek prostovoljcev projekta Covid-19 Sledilnik. Povzeta so po uradnem viru, natančneje <a href="https://www.nijz.si/sl/izolacija">https://www.nijz.si/sl/izolacija</a>, na dan: četrtek, 27. januar 2022. Natančno odražajo vsebino uradnega vira, le v bolj pregledni in uporabniku prijazni obliki.<br>Tukaj objavljena navodila bomo sproti posodabljali, tako, kot se bo posodabljal izvirnik. Za kakršnekoli spremembe na uradnem viru Znanstveno društvo Sledilnik ne odgovarja, prav tako opozarja na možnost nenamernih napak v tem povzetku. Za natančne in najbolj ažurne vsebine vedno spremljajte uradne vire.</p><p>Sledilnik je prostovoljna skupnost; z <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/donate">vašim prispevkom nam pomagate ostati to, kar smo: znanstvena skupnost, ki nudi javne in prosto dostopne informacije ter analize za vse — <strong>za boljši danes in jutri vseh nas</strong>. Hvala, ker vam ni vseeno!</a><br>Z vašo podporo bomo lahko nadaljevali z analiziranjem in obdelavo podatkov na kritičnih področjih družbenega delovanja.</p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=8d3e842d30e4" width="1" height="1" alt=""><hr><p><a href="https://medium.com/sledilnik/karantena-izolacija-stiki-8d3e842d30e4">Karantena, izolacija, stiki…?!</a> was originally published in <a href="https://medium.com/sledilnik">sledilnik</a> on Medium, where people are continuing the conversation by highlighting and responding to this story.</p>]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Učinek cepljenja]]></title>
            <link>https://medium.com/sledilnik/ucinek-cepljenja-8167a2e2b179?source=rss----e6550030cf69---4</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/8167a2e2b179</guid>
            <category><![CDATA[mythbusters]]></category>
            <category><![CDATA[covid19]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Sledilnik.org]]></dc:creator>
            <pubDate>Mon, 20 Dec 2021 19:25:09 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2021-12-20T21:25:19.537Z</atom:updated>
            <cc:license>https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/</cc:license>
            <content:encoded><![CDATA[<h4>Zakaj je toliko cepljenih v bolnišnicah? Zato.</h4><p>Ob pogledu na stanje v bolnišnici bi morda tamkajšnji zaposleni lahko sklepal, da cepljenje proti covidu-19 sploh nima pravega učinka. Vsak tretji bolnik, hospitaliziran zaradi covida-19, je cepljen(!?). Še huje je med starejšimi od 65 let — ko v tej skupini hospitaliziranih vprašamo po cepljenju, je cepljenih kar polovica. <strong>Kakšen je torej smisel cepljenja, če je med hospitaliziranimi enako število cepljenih kot necepljenih?</strong></p><p><strong><em>Kot bomo pokazali v nadaljevanju, te številke v resnici niso zaskrbljujoče in ne govorijo o slabem učinku cepljenja.</em></strong></p><p>Preden nadaljujemo, se moramo zavedati, da cepljenje ne prepreči hospitalizacije, temveč le zmanjša njeno verjetnost. To ni nič nenavadnega, podobno lahko opazimo pri drugih boleznih — z napredkom medicinske znanosti pri marsikateri bolezni nismo povsem preprečili smrti oz. hudih posledic, smo pa precej zmanjšali njihovo verjetnost. Ključno vprašanje torej je: »Če se cepimo, za koliko si zmanjšamo verjetnost hospitalizacije?«. <strong>Faktorju, za katerega se zmanjša verjetnost hospitalizacije, pravimo razmerje tveganj.</strong> Razmerje tveganj neposredno ocenjuje učinek cepljenja.</p><p>Da bi iz podatkov o stanju v bolnišnicah prišli do razmerja tveganj, moramo upoštevati dva podatka. Prvi je <strong>število cepljenih</strong>, drugi pa <strong>njihova starost</strong>.</p><ul><li>Število cepljenih je pomembno. Če bi bili cepljeni prav vsi v Sloveniji, bi seveda še vedno imeli bolnike v bolnišnicah zaradi covida-19, ker smo verjetnost hospitalizacije le zmanjšali, nismo pa je povsem izničili. In prav vsi bolniki, ki bi bili v bolnišnicah, bi bili cepljeni (ker necepljenih oseb v tem primeru v Sloveniji ne bi bilo več). Ta skrajni primer nazorno prikaže, da nam zgolj enostavno število oziroma delež cepljenih ne pove dovolj o sami učinkovitosti cepljenja.</li><li>Prav tako pomembna je tudi starost cepljenih oseb. Vemo, da je verjetnost hospitalizacije močno odvisna od starosti, saj starejši ljudje precej pogosteje pristanejo v bolnišnici kot mlajši. Cepljenje to verjetnost zmanjša, a najbrž ne na isto raven — zmanjša jo tako med mlajšimi kot med starejšimi in pričakujemo lahko, da bo tudi po cepljenju verjetnost hospitalizacije med skupinami različna. Povsem mogoče je, da bo cepljeni starejši še vedno bolj ogrožen od necepljenega mlajšega. Neposredna primerjava tveganja starih in mladih tako ni prav smiselna; zanimati nas mora predvsem, kakšno razliko pomeni cepljenje znotraj iste starostne skupine.</li></ul><p>V tem sestavku se osredotočamo na hospitalizacijo, saj imamo le tu hkrati na voljo podatek o starosti in cepilnem statusu bolnikov. Pri tem žal nimamo informacije o točni starosti, poznamo le število cepljenih bolnikov pod ali nad 65 let. Tako bomo ves čas govorili o starejših in mlajših bolnikih, pri čemer je meja 65 let.</p><p>Da bo branje lažje, že kar vnaprej izdajmo glavne rezultate (tisti, ki bi radi napeto zgodbo, preskočite ta odstavek):</p><ul><li>Verjetnost hospitalizacije necepljenih oseb je zelo odvisna od starosti, pri starejših od 65 let je kar 10-krat večja možnost, da bodo hospitalizirani, kot pri mlajših.</li><li>S cepljenjem si vsi posamezniki pomembno zmanjšamo verjetnost hospitalizacije, ne glede na našo starost. Toda velika razlika med verjetnostjo hospitalizacije med starostnimi skupinami ostaja tudi po cepljenju.</li><li>Razmerje tveganj je v vseh starostnih skupinah vsaj 5. Zaradi pomanjkanja podatkov to ni natančna ocena, ampak le spodnja meja, ki pa pomeni, da si ne glede na to, ali smo mladi ali stari, s cepljenjem zmanjšamo verjetnost hospitalizacije vsaj za 5-krat.</li></ul><p>Poglejmo si torej številke in izračune.</p><h3>Stanje v bolnišnicah</h3><p>Začnimo s stanjem v bolnišnicah: <em>slika 1 </em>prikazuje tedensko število novo hospitaliziranih bolnikov glede na starost in status cepljenja. Na <em>levem</em> <em>grafu slike 1</em> vidimo, da je v bolnišnicah kar precej cepljenih bolnikov, na vsaka dva necepljena je en cepljen (vsak tretji bolnik je cepljen). <em>Srednji </em>in <em>desni </em>graf <em>slike 1</em> nam povesta, da je stanje zelo različno glede na starost — med mlajšimi hospitaliziranimi je cepljenih sorazmerno malo, med starejšimi pa skoraj enako kot necepljenih (skoraj vsak drugi starejši bolnik je cepljen).</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*vTRuAAdog5uj7J_t-xkgNA.png" /><figcaption>Slika 1: Število cepljenih in necepljenih bolnikov v bolnišnicah na teden</figcaption></figure><p>Na podlagi primerjave <em>srednjega</em> in <em>desnega grafa</em> na sliki 1 opazimo, da je število necepljenih v bolnišnicah približno enako med mlajšimi kot med starejšimi (v zadnjih tednih približno 200 na teden). Toda to ne odraža dejanske verjetnosti hospitalizacije — mlajših je v populaciji namreč precej več kot starejših (v Sloveniji je 1,7 milijona mlajših od 65 let in 0,4 milijona starejših od 65). Zato si na naslednji sliki oglejmo delež hospitaliziranih glede na skupno število oseb v populaciji.</p><h3>Število hospitaliziranih na 100.000 oseb v populaciji</h3><p>Verjetnost hospitalizacije v enem tednu je precej majhna številka, zato jo namesto odstotka izrazimo kot število na 100.000 oseb (20 na 100.000 je enako 0,02 %). Z <em>levega </em>grafa na <em>sliki 2</em> razberemo, da je v zadnjem času tedensko hospitaliziranih od 20 do 30 posameznikov na 100.000 prebivalcev, <em>srednji </em>in <em>desni </em>graf nam povesta, da je število hospitaliziranih zelo različno glede na starost. Medtem ko smo pri mlajših od 65 let v novembru tedensko zabeležili dobrih 15 novih hospitalizacij na 100.000 prebivalcev v tej starostni skupini, je bilo število novih hospitalizacij bistveno večje pri starejših, kjer je tedensko dosegalo tudi čez 80 primerov na 100.000 prebivalcev, starejših od 65 let. <em>Levi </em>graf je uteženo povprečje preostalih dveh, ker je starejših od 65 v slovenski populaciji bistveno manj, manj prispevajo k skupni verjetnosti.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*CDlI-FrbnGlPBMP2UePigA.png" /><figcaption>Slika 2: Število hospitaliziranih bolnikov na 100.000 posameznikov v populaciji.</figcaption></figure><h3>Število hospitaliziranih na 100.000 oseb v populaciji glede na cepljenje</h3><p>Zdaj upoštevajmo še cepljenje. Zanima nas, kako se verjetnost hospitalizacije razlikuje med cepljenimi in necepljenimi. Pri tem moramo upoštevati število cepljenih in necepljenih v populaciji; razmerje teh dveh skupin se seveda glede na starost zelo razlikuje.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*06oqdb5V9oJhKxqnh1IWfA.png" /><figcaption>Slika 3: Število hospitaliziranih cepljenih in necepljenih bolnikov na 100.000 posameznikov v populaciji</figcaption></figure><p><em>Levi graf slike 3</em> pove, da je bilo v novembru tedensko hospitaliziranih približno 40 oseb na 100.000 necepljenih prebivalcev, med 100.000 cepljenimi prebivalci pa smo opazili 15 novih hospitalizacij tedensko (prejšnji graf — <em>levi graf slike 2</em> — je vseboval tako cepljene kot necepljene, zato je bilo število hospitaliziranih nekje vmes, torej uteženo povprečje obeh skupin).</p><p>Hkrati vidimo, da je tveganje za hospitalizacijo zelo različno glede na starost (<em>srednji in desni graf slike 3</em>). Medtem ko pri mlajših necepljenih (do 65 let) v novembru opažamo do 25 novih hospitalizacij tedensko, je to število bistveno večje pri starejših, kjer tedensko dosega kar do 250 novih hospitalizacij na 100.000 necepljenih prebivalcev. Pri starejših necepljenih je torej tveganje za hospitalizacijo kar 10-krat večje.</p><h3>Učinek cepljenja: razmerje tveganj za hospitalizacijo</h3><p>Z <em>levega grafa slike 3</em> bi lahko razbrali, da so stolpci, ki prikazujejo verjetnost hospitalizacije med necepljenimi, približno 2,5-krat višji kot stolpci cepljenih. Ta faktor imenujemo razmerje tveganj: pove nam, da imajo necepljeni 2,5-krat večjo verjetnost hospitalizacije. Vendar pa se moramo pri tem zavedati, da ta primerjava še ne govori o učinku cepljenja, saj so vanjo vključeni zelo različni in ne neposredno primerljivi posamezniki. Cepljenje v Sloveniji ni potekalo naključno, v precej večjem deležu so se cepili tisti, ki so bili bolj ogroženi in so imeli pred cepljenjem precej večjo verjetnost, da bodo hospitalizirani. Neposredna primerjava cepljenih in necepljenih bi torej primerjala posameznike, katerih povprečna starost se razlikuje za kar 20 let — kar pomeni, da so tako povsem neprimerljivi glede verjetnosti hospitalizacije. Taka primerjava zato pomembno podceni pravo razmerje tveganj, kar je sicer znan statistični problem (<a href="https://medium.com/sledilnik/ko-u%C4%8Dinkovita-cepiva-naletijo-na-statisti%C4%8Dni-paradoks-4fd9c154086e">Simpsonov paradoks</a> oz. nevključitev pomembne moteče spremenljivke v regresijski model).</p><p>Za razumevanje učinka cepljenja moramo torej upoštevati tudi starostno strukturo cepljenih, kot je to narejeno na <em>srednjem</em> in <em>desnem grafu slike 3</em>, kjer je prikazan delež hospitaliziranih med cepljenimi in necepljenimi glede na starost. Vidimo, da so razlike velike — cepljenje pri starejših močno zmanjša verjetnost hospitalizacije, ki pa še vedno ostaja višja kot verjetnost hospitalizacije pri mlajših necepljenih (naredili smo torej veliko, a mladosti jim ne moremo vrniti).</p><p>Učinek cepljenja lahko neposredno izmerimo z oceno razmerja tveganj: izračunamo kolikokrat večja je verjetnost hospitalizacije necepljenega v primerjavi s cepljenim posameznikom, in sicer ločeno za starejše in za mlajše (delimo vrednosti temnih in svetlih stolpcev).</p><p>Izračunana razmerja tveganj za vsak teden so prikazana s točkami, zelena črta prikazuje povprečje vseh tednov, zeleno območje okrog nje pa nakazuje, kako natančna je trenutno ta ocena povprečja (95-odstotni interval zaupanja). Če cepivo ne bi imelo učinka, bi bilo razmerje tveganj enako 1. Vidimo, da je ocenjeno razmerje tveganj v celotni populaciji brez upoštevanja starosti približno enako 2,5. Namesto te zavajajoče številke (ki pozablja na razlike v starosti in primerja neprimerljive skupine) za oceno učinka cepljenja uporabimo <em>srednji</em> in <em>desni graf</em>, kjer je izračunano razmerje tveganj v vsaki starostni skupini posebej. Vidimo lahko, da ocena razmerja tveganja med tedni nekoliko niha, v povprečju pa je tako pri mlajših kot pri starejših razmerje tveganj približno enako 5 — necepljeni imajo približno 5-krat večje tveganje kot cepljeni. To velja ne glede na starostno skupino: če se cepimo, si za približno 5-krat zmanjšamo verjetnost hospitalizacije.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*40od9CZgJpMzmNjSMlDWTg.png" /><figcaption>Slika 4: Razmerje tveganj (necepljeni : cepljeni) po posameznih tednih glede na starost. Ravna črta je povprečno razmerje tveganj čez vse tedne, zeleno območje je 95-odstotni interval zaupanja.</figcaption></figure><p>Opomba: Ob še več informacijah o predhodni ogroženosti posameznikov (npr. bolj natančni starosti) lahko po enaki logiki pričakujemo še večje razmerje tveganj v škodo necepljenih. To povečanje morda ne bo enako v vseh starostnih skupinah — predvsem mlajši od 65 so pisana druščina, saj so med njimi precej ogrožene skupine pa tudi otroci; ker so te skupine tudi zelo različne po deležu cepljenih, jih res ne gre metati v isti koš. Prav tako v naših podatkih necepljeni vključujejo tudi prebolevnike, ki so precej manj ogroženi, in to zmanjšuje našo oceno razlike v tveganju. Dodatno so med cepljenimi tudi taki, pri katerih je od polne zaščite minilo že preveč časa, kar spet zmanjšuje našo oceno razmerja tveganj. V vsakem primeru je ocenjeno razmerje tveganj na podatkih, ki jih imamo, najverjetneje pomembno podcenjeno.</p><p>Pri razumevanju kompleksnih problemov (in to učinek cepljenja zagotovo je) najenostavnejše številke (npr. stanje v bolnišnicah) ne zadostujejo in celo močno zavajajo, saj prikažejo poenostavljeno neresnično sliko. A za kaj več so ključni dobri podatki. Učinek cepljenja je večplasten, lahko nas zanima zmanjšanje tveganja za okužbo ali pa na primer zmanjšanje tveganja za težji potek bolezni (ki ga npr. definiramo s hospitalizacijo ali intenzivno nego). Žal so podatki, ki jih imamo na voljo, skopi. V tem prispevku smo si ogledali, kako že minimalna dodatna informacija (preprosta razdelitev na posameznike pod 65 in nad 65 let) ključno spremeni oceno. Celoviti podatki (npr. informacija po ožjih starostnih razredih) so zato nepogrešljivi za razumevanje situacije in skrajno nerazumno in neodgovorno se zdi, da po skoraj dveh letih epidemije v Sloveniji še vedno plujemo v podatkovni temi.</p><p>Dodatno:</p><p>V podatkih imamo na voljo starostno strukturo hospitaliziranih v 10-letnih intervalih, podobno je na voljo tudi pri cepljenih v populaciji, žal pa nam manjka natančnejša starostna struktura cepljenih hospitaliziranih, da bi lahko izračunali razmerje tveganj za vse starostne skupine v 10-letnih intervalih. Na voljo so nam samo podatki cepljenih hospitaliziranih pod in nad 65 let, zato natančnejše ocene razmerij tveganj brez dodatnih predpostavk niso možne.</p><p>Poglejmo si, kakšno oceno dobimo, če predpostavimo, da je razmerje tveganj enako v vseh starostnih skupinah pod 65 let: zaradi zelo različne precepljenosti med skupinami dobimo občutno povečanje — ocena razmerja tveganj, povprečena po tednih do sredine decembra, je kar 8,8 (namesto 4,5, kar je ocena brez razločevanja po starosti v kategoriji pod 65 let) .</p><p>Z enako predpostavko se v starostnih skupinah nad 65 let ocena spremeni le minimalno (5,4 namesto 5,3). Ker je delež cepljenih nad 65 let v vseh nadaljnjih starostnih skupinah zelo podoben, ocena razmerja tveganj ostaja praktično enaka.</p><p>Povzamemo lahko: razmerje tveganj pri različnih starostih najbrž ni enako (opazimo razlike v skupinah pod in nad 65 let), zato je faktor 8,8 za mlajše od 65 let le približna ocena, ki pa pokaže, da je ocenjeno razmerje tveganj, ki nam ga trenutno omogočajo podatki, precej podcenjeno.</p><p>Prof. dr. <strong>Maja Pohar Perme </strong>je zaposlena na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in članica skupnosti Sledilnik.</p><p>Sledilnik je prostovoljna skupnost; z <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/donate">vašim prispevkom nam pomagate ostati to, kar smo: znanstvena skupnost, ki nudi javne in prosto dostopne informacije ter analize za vse — <strong>za boljši danes in jutri vseh nas</strong>. Hvala, ker vam ni vseeno!</a><br>Z vašo podporo bomo lahko nadaljevali z analiziranjem in obdelavo podatkov na kritičnih področjih družbenega delovanja.</p><p>Metodološke opombe:</p><ul><li>Tedensko število novih hospitalizacij je vzeto iz datoteke<a href="https://github.com/sledilnik/data/blob/master/csv/episari-nijz-weekly.csv"> https://github.com/sledilnik/data/blob/master/csv/episari-nijz-weekly.csv</a>.Uporabljeno je skupno število novih hospitalizacij (ločeno za skupini &lt;65 in 65+) ter število novo hospitaliziranih cepljenih (ločeno za skupini &lt;65 in 65+)</li><li>Velikost populacije je vzeta iz datoteke<a href="https://github.com/sledilnik/data/blob/master/csv/dict-age-groups.csv"> https://github.com/sledilnik/data/blob/master/csv/dict-age-groups.csv</a>. Pri tem predpostavljamo, da se velikost populacije v tem obdobju le zanemarljivo spreminja.</li><li>Število cepljenih v populaciji je vzeto iz datoteke<a href="https://github.com/sledilnik/data/blob/master/csv/vaccination.csv"> https://github.com/sledilnik/data/blob/master/csv/vaccination.csv</a>, kjer je kot število za vsak teden upoštevano število 2-krat cepljenih (administered2nd.todate) do dva tedna prej. To naj bi bilo skupno število polno zaščitenih s cepljenjem ob danem datumu in naj bi bilo skladno z definicijo cepljenih med hospitaliziranimi.</li><li>Verjetnosti so ocenjene s pomočjo deleža (št. hospitaliziranih oseb glede na število oseb v populaciji) in izražene kot število na 100.000 prebivalcev. Razmerje tveganj je izračunano kot kvocient verjetnosti. Povprečno razmerje tveganj je izračunano kot geometrijsko povprečje tedenskih razmerij, temu povprečju je dodan 95-% interval zaupanja. Upoštevane so vrednosti od 15. 8. 2021 naprej, pred tem je bilo poleti v bolnišnicah premajhno število bolnikov, da bi bilo smiselno ocenjevati učinek cepljenja. Pred poletjem je bil delež cepljenih še premajhen za ocenjevanje učinka, hkrati ni bilo na voljo podatka po starosti.</li></ul><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=8167a2e2b179" width="1" height="1" alt=""><hr><p><a href="https://medium.com/sledilnik/ucinek-cepljenja-8167a2e2b179">Učinek cepljenja</a> was originally published in <a href="https://medium.com/sledilnik">sledilnik</a> on Medium, where people are continuing the conversation by highlighting and responding to this story.</p>]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Kako preživeti praznike veselo — in varno?]]></title>
            <link>https://medium.com/sledilnik/kako-pre%C5%BEiveti-praznike-veselo-in-varno-7283aa2eb4a2?source=rss----e6550030cf69---4</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/7283aa2eb4a2</guid>
            <category><![CDATA[covid19]]></category>
            <category><![CDATA[razmisleki]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Sledilnik.org]]></dc:creator>
            <pubDate>Sun, 19 Dec 2021 11:16:15 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2021-12-28T08:47:51.317Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<h3><strong>Kako preživeti praznike veselo — in varno?</strong></h3><p>Pred lanskimi prazniki smo objavili članek “<a href="https://medium.com/sledilnik/ostanimo-v-mehur%C4%8Dku-f7e68af1b611">Ostanimo v mehurčku</a>” z nasveti, kako december preživeti čim bolj varno. Letos nas spet čaka pandemično obarvano praznično obdobje. Toda v vmesnem času se je marsikaj spremenilo, zato smo pripravili posodobljeno izdajo nasvetov, da bomo v prazničnem obdobju čim bolje zaščitili sebe in svoje bližnje.</p><p>Za razliko od lani imamo letos na voljo varna cepiva, a hkrati se že širi nova omikron različica virusa, proti kateri so cepiva manj učinkovita, zato je toliko bolj pomembno, da jih kombiniramo z drugimi zaščitnimi ukrepi. Testiranje s hitrimi testi (HAT) je postalo dostopnejše in enostavnejše, saj ga lahko opravimo kar sami doma, brez čakanja v vrstah.<strong> Poleg poživitvenih odmerkov in pogostega samotestiranja svetujemo tudi nošenje kvalitetnejših FFP2 mask ter redno prezračevanje zaprtih prostorov. </strong>Letos nismo v “lockdownu”, torej je na nas, da svoje obnašanje prilagodimo stopnji tveganja, ki smo jo pripravljeni sprejeti zase in za ljudi okoli nas. S pravilnimi informacijami in številnimi orodji, ki so nam na razpolago, lahko praznike preživimo precej bolj varno in veselo kot lanske.</p><h3>Cepljenje</h3><p><strong>Cepljenje je še vedno najboljši način za zmanjšanje možnosti okužbe</strong>, razen če se lahko popolnoma izognemo tveganim stikom. Še pomembneje je, da cepljenje bistveno prispeva k zmanjšanju tveganja, da zaradi okužbe pristanemo v bolnici ali, bog ne daj, na pokopališču. Že delta različica se je do neke mere uspela izogniti imunskemu odzivu in nova omikron različica je pri tem še uspešnejša. <strong>Zato je pomembno, da cepljenje dopolnimo s poživitvenim odmerkom</strong> ne glede na to, ali smo bili prej cepljeni z vektorskim ali mRNK cepivom.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/0*Lg9d0x-4zqxGd_7f" /><figcaption>Primerjava nevtralizacijskih protiteles proti različici omikron pred in po poživitvenem odmerku za Moderno (rdeča), Pfizer (modra) in Johnson&amp;Johnson z poživitvenim odmerkom Moderne (zelena in rjava). (Vir: <a href="https://balazslab.partners.org/pdfs/049%20-%20MEDRXIV-2021-267755v1-Balazs.pdf">pdf</a>)</figcaption></figure><p><strong>Cepljenje ostaja učinkovito in še vedno v veliki meri služi svojemu prvotnemu namenu</strong>: preprečevanju hujšega poteka bolezni. Če se še niste odločili za prvi odmerek, zanj nikakor ni prepozno (je pa res, da boste polno zaščito dočakali šele po praznikih). Pozor: če ste prejeli vektorsko cepivo, ne odlašajte s poživitvenim odmerkom, ki ga lahko prejmete <strong>že po dveh mesecih</strong>. Tudi če ste prejeli mRNK cepivo, pojdite po poživitveni odmerek, ki ga zdaj lahko dobite <strong>že po treh mesecih</strong> in ne več po šestih, kar vsekakor priporočamo.</p><h3>Testiranje</h3><p>Druga pomembna razlika v primerjavi z lanskim prazničnim decembrom je splošna dostopnost hitrih testov za samotestiranje. <strong>Testi so dostopni v vsaki lekarni in so tako enostavni za uporabo</strong>, da jih znajo samostojno uporabljati tudi prvošolci. Če se bojite neprijetne izkušnje jemanja globokih brisov, ne skrbite: za te teste se bris vzame samo iz notranjosti nosnic in vas bodo samo malo požgečkali.</p><p>Da povečamo občutljivost testa je priporočljivo vzeti bris grla + bris iz nosnic. Ker je omikron že med nami in ker se začne z vnetim grlom — zato najprej pobrišemo grlo, nato nos.</p><h3>Michael Mina on Twitter: &quot;Symptoms are starting v early w Omicron (for a number of reasons I&#39;ve discussed)This means that there is a chance the virus isnt yet growing in the nose when you first testVirus may start further down. Throat swab + nasal may improve chances a swab picks up virus. https://t.co/NfxHqjKpIo / Twitter&quot;</h3><p>Symptoms are starting v early w Omicron (for a number of reasons I&#39;ve discussed)This means that there is a chance the virus isnt yet growing in the nose when you first testVirus may start further down. Throat swab + nasal may improve chances a swab picks up virus. https://t.co/NfxHqjKpIo</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/0*3TdsnTNzBFDigPUs" /><figcaption>Na desni je primer pozitivnega testa, kjer moramo od blizu pogledati, da vidimo drugo črto. (vir: P.Z.)</figcaption></figure><p>Pri tem je dobro biti pozoren na nekaj podrobnosti. <strong>Dobro preverite rezultat </strong>— že samo bleda, komaj vidna črtica pri oznaki “T” pomeni pozitiven rezultat. Če imate kakršnekoli simptome, potem naj vam negativni hitri test ne služi kot potrditev, da niste okuženi. Testi niso 100-odstotno zanesljivi, in če se slabo počutite, se kljub negativnemu testu vzdržite stikov z drugimi in kontaktirajte osebnega zdravnika. In če ste cepljeni, ne skrbite: hitri testi so ravno tako zanesljivi za cepljene kot za necepljene.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*vI0nxH-MZWVH5Qyn4x7-_Q.jpeg" /><figcaption><em>“Toda zakaj nekateri cepljeni ostanejo negativni v prvih dneh, ko že imajo simptome?” </em>To je pričakovano, simptomi so reakcija imunskega sistema na okužbo in pri cepljenih/prebolelih je ta reakcija hitra — še preden se virus namnoži v telesu. To je dokaz, da cepiva opravljajo svoje delo! Vir: <a href="https://twitter.com/michaelmina_lab/status/1472024457640394756">tweet</a></figcaption></figure><p><strong>Vedno se testirajmo tik pred obiskom! </strong>Hitri testi zaznajo, ali smo v določenem trenutku kužni. Negativni test torej ne pomeni, da nismo okuženi, nam pa lahko do neke mere zagotovi, da v tistem trenutku ne bomo nikogar okužili. <strong>Priporočljivo je tudi pogosto testiranje. </strong>Če se odpravljamo na daljši obisk, se torej testirajmo tik pred odhodom in potem vsak dan vsaj enkrat (lahko tudi večkrat, če ocenimo, da je tveganje večje).</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/0*oEydPzjsX-oVg73Q" /><figcaption>“Včeraj zjutraj, včeraj ob kosilu, včeraj zvečer in danes zjutraj.” Testirajmo se vedno tik pred napovedanim obiskom! (Vir: <a href="https://twitter.com/BQuilty/status/1471392764004913152">tweet</a>)</figcaption></figure><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/0*e8y0fkqMJ53F1bAb" /><figcaption>Prikaz virusnih aerosolov, ki uhajajo iz kirurške maske na levi, maske iz blaga na sredini in FFP2 maske na desni. (Vir: <a href="https://twitter.com/la_resistensia_/status/1463190799315877891">video</a>) Več o različnih maskah in zanimivem mehanizmu delovanja si lahko <a href="https://www.youtube.com/watch?v=eAdanPfQdCA">preberete in ogledate tukaj</a>.</figcaption></figure><h3>Prezračevanje</h3><p><strong>Prezračevanje prostorov je še ena hitra in enostavna poteza</strong>, ki pomembno prispeva k naši zaščiti pred širjenjem virusa, a nanjoj v zimskih časih radi pozabimo. Koronavirus se namreč zadržuje v zraku podobno kot cigaretni dim, zato z rednim prezračevanjem učinkovito zmanjšamo tudi njegovo koncentracijo v prostoru.</p><h3>HeadlinerClip Caption on Twitter: &quot;👋 we updated @la_resistensia_&#39;s tweet to include *automatic* captions... pic.twitter.com/vKwvj65Arp / Twitter&quot;</h3><p>👋 we updated @la_resistensia_&#39;s tweet to include *automatic* captions... pic.twitter.com/vKwvj65Arp</p><h3>Stiki</h3><p>Vse omenjene taktike imajo skupni imenovalec: <strong>ključno je zmanjšati število tveganih stikov. </strong>Če smo cepljeni in so cepljeni ljudje okoli nas, je verjetnost okužbe manjša — čeprav še vedno obstaja. Redno testiranje dodatno zmanjša verjetnost, da smo v določenem trenutku kužni, zato je predvsem pred prazničnim druženjem smiselno, da se z vsemi gosti dogovorimo za testiranje tik pred druženjem. V zaprtih prostorih uporabljajmo kvalitetnejše FFP2 maske brez ventila. Kadar mask ne nosimo, recimo ob druženju pri mizi s hrano in pijačo, poskrbimo, da so skupni prostori redno zračeni.</p><p>Še naprej velja, da je<strong> verjetnost okužbe na prostem bistveno manjša kot v zaprtem prostoru</strong>, zato lahko praznična druženja prestavimo tudi na prosto: sprehod v naravi ali druženje na zunanjih terasah gostinskih lokalov je precej bolj varno kot v njihovi notranjosti. Pri tem se tudi na prostem kljub vsemu poskušamo izogibati gneči. Ne pozabimo, da v praksi preverjanje PCT-pogoja v gostinskih lokalih ni vedno optimalno, kakor tudi ne prezračevanje, in to upoštevajmo pri odločitvi, ali bomo dalj časa preživeli v takšnem prostoru.</p><h3>Pogumno naprej!</h3><p>Mehurčki, ki smo jih svetovali lani, so še vedno dobra ideja, a zaradi pandemske utrujenosti bodo letos gotovo bolj “prepustni”. Zato se pogovorimo z osebami, ki jih bomo letos spustili v svoje “mehurčke”, in <strong>ne bodimo sramežljivi pri postavljanju zahtev glede testiranja ali zračenja</strong>. Praznično druženje bo za vse prijetnejše, če se bomo vsi počutili sproščene. Če se kljub temu okužimo — in do tega bo navkljub vsem omenjenim ukrepom še prihajalo –, je pomembno, da obvestimo vse osebe, s katerimi smo bili v bližnjem stiku v preteklih dneh. Zato si zapomnimo seznam oseb, s katerimi smo se družili, če jih bomo morali kontaktirati. <strong>Pri tem ostaja aplikacija #Ostanizdrav še vedno edini način, da obvestimo tudi osebe, ki niso med našimi kontakti</strong>. Če smo aplikacijo morda že imeli in jo vmes odstranili z naših pametnih telefonov, je zdaj dober čas, da jo spet namestimo.</p><p>Za nami je še eno naporno leto. Naj bo prehod v novo varen za nas vse. Se vidimo na drugi strani koledarja!</p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=7283aa2eb4a2" width="1" height="1" alt=""><hr><p><a href="https://medium.com/sledilnik/kako-pre%C5%BEiveti-praznike-veselo-in-varno-7283aa2eb4a2">Kako preživeti praznike veselo — in varno?</a> was originally published in <a href="https://medium.com/sledilnik">sledilnik</a> on Medium, where people are continuing the conversation by highlighting and responding to this story.</p>]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Tretji odmerek — da, ne, morda in za koga?]]></title>
            <link>https://medium.com/sledilnik/tretji-odmerek-da-ne-morda-in-za-koga-a117cb5b9891?source=rss----e6550030cf69---4</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/a117cb5b9891</guid>
            <category><![CDATA[čitalnica]]></category>
            <category><![CDATA[covid19]]></category>
            <category><![CDATA[vaccination]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Sledilnik.org]]></dc:creator>
            <pubDate>Fri, 29 Oct 2021 10:15:45 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2021-10-29T10:15:45.801Z</atom:updated>
            <cc:license>https://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/</cc:license>
            <content:encoded><![CDATA[<h3>Tretji odmerek — da, ne, morda in za koga?</h3><h4>Skoraj leto dni po začetku cepljenja je na voljo tudi več raziskav o dolgotrajnosti zaščite proti covidu. Je torej tretji odmerek smiseln, učinkovit?</h4><p>V zadnjih dnevih leta 2020, ko se je začelo cepljenje, nismo vedeli, kako dolgotrajna bo zaščita. <strong>Ko se cepimo, smo zaščiteni proti zaznani okužbi ali proti covidu ali proti težjemu poteku, ki bi vodil v hospitalizacijo, ali pred smrtjo. </strong>V tretji klinični fazi je raziskovalke_ce zanimala predvsem <a href="https://www.science.org/doi/10.1126/science.abe5938">učinkovitost proti covidu</a> (simpotmatski okužbi).</p><h4><strong>Učinkovitost proti simptomatski okužbi</strong></h4><p>Ta je bila pri vseh cepivih proti covidu, ki so v uporabi v EU, veliko višja, kot je bil pogoj SZO, ki je zahteval njihovo 50 % učinkovitost. Zdaj je minilo že skoraj celo leto od prvih cepljenj. Na razpolago imamo vedno več raziskav o dolgotrajnosti zaščite proti covidu (simptomatski okužbi).</p><p>Pri starejših ta počasi upada in se bliža točki 50 % (nekatere raziskave so jo ocenile tudi pod 50 %), kot je vidno na <em>prikazu A</em>.</p><p><strong>Učinkovitost proti težjemu poteku bolezni<br></strong>Kaj pa zaščita ob morebitni okužbi s SARS-CoV-2 proti težjemu poteku, ki vodi v hospitalizacijo? Ta zaščita naj bi se prvih šest mesecev ohranila na zelo visoki ravni.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/860/0*0dd7GZlUTFZ9q8m_" /><figcaption><a href="https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(21)02183-8/fulltext">Effectiveness of mRNA BNT162b2 COVID-19 vaccine up to 6 months in a large integrated health system in the USA: a retrospective cohort study</a></figcaption></figure><p>Razlika med obema je povsem verjetna in pričakovana, saj gre za različne mehanizme imunskega odziva.</p><p><strong>Pred <em>zaznano okužbo</em> nas zavarujejo <em>protitelesa</em>, če so ta že prisotna v krvi ter na sluznicah nosnožrelnega predela. A raven teh protiteles po cepljenju in po preboleli okužbi upada, zato jih je na voljo vedno manj. Pred <em>težjim potekom </em>nas tako zavaruje <em>hitra aktivacija različnih celic imunskega odziva</em>, ki so po cepljenju razvile spomin na koničasti protein. Te sprožijo ponovno proizvodnjo protiteles. Druge pa uspešno prepoznavajo okužene celice in jih uničujejo.</strong></p><p>A če podrobneje pogledamo in primerjamo dejanske podatke z napovedanimi ocenami učinkovitosti cepiva, vidimo, da je največje neskladje pri starejših, zato je primerno, da dobijo <strong>poživitveni odmerek</strong>, kot je razvidno iz <em>drugega prikaza</em>.</p><p>Zadnje raziskave kažejo, da poživitveni odmerek nudi visoko zaščito tako proti zaznani okužbi kot tudi proti hospitalizaciji in smrti.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/985/0*wmRPGbBarrA2SxfZ" /><figcaption><a href="https://www.cdc.gov/mmwr/volumes/70/wr/mm7037e1.htm">Monitoring Incidence of COVID-19 Cases, Hospitalizations, and Deaths, by Vaccination Status</a></figcaption></figure><p><strong>Tretji odmerek</strong> je primeren za osebe z oslabljenim imunskim sistemom, ki niti po prvih dveh niso razvile dovolj dobrega imunskega odziva po cepljenju. Za te osebe <strong>šele tretji odmerek pomeni zaključeno celotno cepljenje</strong> in ga lahko dobijo tudi pred pretekom šestih mesecev.</p><p>Izraz <strong>poživitveni odmerek</strong> pa se uporablja za tiste, pri katerih zaščita po prvih dveh odmerkih počasi upada. Tak odmerek se priporoča najprej po šestih mesecih.</p><p>Razlika je v tem, da osebam z oslabljenim imunskim sistemom strokovnjaki priporočajo tretji odmerek kot tisti, ki pomeni zaključeno cepljenje, ker prva dva ne delujeta tako kot pri zdravih ljudeh. <br>Za starejše in ranljivejše pa se priporoča poživitveni odmerek po določenem času, ko začnejo učinki cepljenja slabeti. Predvsem nas poživitveni odmerek zaščiti tudi pred zaznano okužbo in zlasti pri starejših ter ranljivejših nudi tudi boljšo zaščito proti hudi obliki bolezni, ki privede do hospitalizacije, in pred smrtjo.<br>Za mlajše in zdrave velja, da poživitveni odmerek ni nujno potreben.</p><p><strong>Idealen scenarij, a …</strong><br>Če bi se zdaj vsi istočasno cepili z mRNK cepivi in bi vsi, ki smo se cepili pred nekaj meseci, prejeli še poživitveni odmerek, se koronavirus verjetno med nami nekaj časa ne bi širil. A sčasoma bi se skupnost spremenila — prišle bi nove osebe, kakšne bi odšle — zaščita proti zaznani okužbi bi upadla, pojavile bi se nove različice … Virus bi ponovno prišel med nas. Težko je napovedovati, kaj nas čaka, kako pogosto se bomo cepili in ali bomo imeli covid. Zagotovo pa bo SARS-CoV-2 ostal z nami.</p><p>Prihodnjih nekaj mesecev, morda celo let, bo verjetno zmedenih, v skupnosti bomo imeli <em>necepljenje</em>, <em>prebolele</em>, <em>cepljene prebolele</em> in <em>prebolele cepljene</em> ter <em>cepljene z različnim številom odmerkov</em>: enim, dvema, tremi ... Težko bo opravljati raziskave, ki ne bi vključevale mnogo dejavnikov, in še težje bo določiti, kaj v pestri množici dejavnikov priporočati.</p><p><strong>Cepljenje je najboljša rešitev v danih razmerah<br></strong>A kljub temu — ker vemo, da cepljenje proti covidu zmanjšuje število okužb in predvsem hospitalizacij in smrtnih primerov — je <strong>cepljenje priporočljivo za vse skupine ljudi, ki se lahko cepijo</strong>, saj se na ta način še vedno najbolje zaščiti skupnost.</p><ul><li>S cepljenjem neposredno zaščitimo sami sebe in posredno skupnost.</li><li>Zaščitimo tudi skupine ljudi, ki se ne morejo cepiti (osebe z oslabljenim imunskim sistemom, na kritičnem zdravljenju, mlajše od 12 let in dojenčke …). Na ta način pomembno omejimo širitev okužbe v določeni skupnosti.</li><li>Bolezen bo ostala med nami, a se bo s cepljenjem in prebolelostjo njen usodni vpliv zmanjšal. Modelske raziskave kažejo, da lahko sicer — še bolje kot s tretjim odmerkom — skupnost nabolje zavarujemo tako, <strong>da čim večjemu številu ljudi omogočimo prejetje prvega in drugega odmerka cepiva.</strong></li></ul><blockquote>Vsekakor je najboljše orodje (ni pa edino) za pot iz pandemije cepljenje, a to mora biti na voljo vsem po svetu. Primerno bi bilo, da čim več neporabljenih cepiv delimo s svetom.</blockquote><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*x4B8veWi7cHEf_695TC3tg.png" /><figcaption>O tretjem odmerku sva govorila tudi s <a href="https://www.facebook.com/profile.php?id=100009705757763&amp;__cft__[0]=AZUh5abnjJXCRtD_drZujPwATU1NC-NOkRKGf--CG-Fd-bYXdkJgNWpK1GuqFSsMMfgIBJJpYZmu3KXVu2NUaTGxKHRaMcaAzB3wgVRoZxkeKtCcdqNGS4E4X3n0w8UU8og&amp;__tn__=-]K-R">Slavkom Jerič</a>em v <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/09/frekvenca-x-242/">Frekvenca X</a>.</figcaption></figure><p>*Poseben primer so še osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Za njih je posebej primeren (nujen) tretji odmerek.</p><p>**Poseben primer so tudi osebe cepljene z enim odmerkom J&amp;J, za katere v nekaterih državah priporočajo poživitveni odmerek cepiva mRNK.</p><p><strong>Dr. Zarja Muršič </strong>je znanstvena komunikatorka, biologinja, kognitivna znanstvenica in sodelavka <a href="https://radiostudent.si/ljudje/zarja-mur%C5%A1i%C4%8D">znanstvene redakcije Radia Študent</a>.<br>Objava je nastala kot povzetek njenega zapisa na <a href="https://twitter.com/piskotk">TW</a> in FB.</p><p>Sledilnik je prostovoljna skupnost; z <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/donate">vašim prispevkom nam pomagate ostati to, kar smo: znanstvena skupnost, ki nudi javne in prosto dostopne informacije ter analize za vse — <strong>za boljši danes in jutri vseh nas</strong>. Hvala, ker vam ni vseeno!</a><br>Z vašo podporo bomo lahko nadaljevali z analiziranjem in obdelavo podatkov na kritičnih področjih družbenega delovanja.</p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=a117cb5b9891" width="1" height="1" alt=""><hr><p><a href="https://medium.com/sledilnik/tretji-odmerek-da-ne-morda-in-za-koga-a117cb5b9891">Tretji odmerek — da, ne, morda in za koga?</a> was originally published in <a href="https://medium.com/sledilnik">sledilnik</a> on Medium, where people are continuing the conversation by highlighting and responding to this story.</p>]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Ko učinkovita cepiva naletijo na statistični paradoks]]></title>
            <link>https://medium.com/sledilnik/ko-u%C4%8Dinkovita-cepiva-naletijo-na-statisti%C4%8Dni-paradoks-4fd9c154086e?source=rss----e6550030cf69---4</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/4fd9c154086e</guid>
            <category><![CDATA[sledilnik]]></category>
            <category><![CDATA[vaccines]]></category>
            <category><![CDATA[čitalnica]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Sledilnik.org]]></dc:creator>
            <pubDate>Tue, 07 Sep 2021 04:11:21 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2021-09-07T04:11:21.635Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<p><strong>Pri izpeljavah in preračunih je potrebna dobršna mera previdnosti. Pogledati je treba več kot le številke.</strong></p><p>Pisalo se je leto 1973 in na univerzi Berkeley v Kaliforniji so imeli problem. Na podiplomski študij so sprejeli le 35 odstotkov prijavljenih kandidatk, medtem ko je bilo sprejetih kandidatov 44 odstotkov. Takšna razlika ne more biti posledica naključja. Če vzamemo, da so moški in ženske enako sposobni, se kar sam ponuja edini možen zaključek, da je univerza ravnala diskriminatorno. Zaradi tega si je tudi nakopala tožbo.</p><p>Sprejem kandidatov je v pristojnosti posameznih oddelkov, zato so na univerzi pobliže pogledali, kdo so krivci za diskriminacijo žensk. Izkazalo se je, da hujših prestopnikov ni bilo. Nekateri oddelki so sprejeli več kandidatk, drugi pa kandidatov, a večjih odstopanj ni bilo. Kaj se je zgodilo?</p><p><strong>Univerza Berkeley je na lastni koži izkusila statistični pojav, ki je znan že več kot stoletje. </strong>Dve leti pozneje so raziskovalci natančno pojasnili, kaj se je zgodilo v tem primeru. Nekateri oddelki imajo zelo priljubljene študijske programe, za katere je zanimanje veliko, odstotek sprejetih pa nizek. Takšni programi so na primer družbene vede. Druga skrajnost sta matematika in tehnika, kjer je prijav tako malo, da sprejmejo skoraj vse. Na Berkeleyju se je zgodilo, da so se ženske večinoma prijavljale na zelo kompetitivne programe, zato je bilo sprejetih manj, moški pa v glavnem na manj oblegane. Četudi so oddelki oba spola sprejemali uravnoteženo — opazili so celo rahlo favoriziranje študentk — je bilo med vsemi prijavljenimi študentkami na vse smeri več neuspešnih. <strong>Preprosto povprečenje in računanje odstotkov ni le neuporabno, temveč izkrivi sklepe.</strong></p><blockquote><strong>Simpsonov paradoks ni napaka statistike, temveč preprosto dejstvo, da za pravilno statistično obravnavo potrebujemo razumevanje pojava, ki ga analiziramo.</strong></blockquote><p>Analiza je pokazala, da univerza ni diskriminirala pri vpisnem postopku. To pa ne pomeni, da diskriminacije ni. Raziskovalci so v sklepu jasno zapisali, da se opažena diskriminacija zgodi že prej v izobraževalni vertikali in družbi. Očitno obstajajo dejavniki, ki ženske usmerjajo proti programom, ki so bolj kompetitivni, slabše financirani in imajo pogosto slabše zaposlitvene možnosti.</p><h3>Paradoks, ki to ni</h3><p><strong>Berkeleyju se je zgodil </strong><a href="https://www.britannica.com/topic/Simpsons-paradox"><strong>Simpsonov paradoks</strong></a>. Ta je dobil ime po britanskem statistiku <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Edward_H._Simpson">Edwardu Hughu Simpsonu</a>, ki je leta 1951 napisal zelo suhoparen članek o tem pojavu z naslovom <a href="http://math.bme.hu/~marib/bsmeur/simpson.pdf"><em>Interpretacija interakcij v kontingenčnih tabelah</em></a>. Simpson ni prvi naletel na takšno obnašanje. <a href="https://www.britannica.com/biography/Karl-Pearson">Karl Pearson</a> je leta 1899 raziskoval plodnost pri ljudeh in tekmovalnih konjih. Kakor Simpson je tudi Pearson opazil, da določene korelacije izginejo, če povprečimo celotno populacijo in na njej opazujemo lastnosti, namesto da bi analizirali posamezne podskupine posebej.</p><p>Svoje ime pa je Simpsonov paradoks dobil šele leta 1972, ko je kanadski statistik <a href="https://ssc.ca/en/publications/ssc-liaison/vol-34-1-february-2020/colin-r-blyth-1922-2019">Colin Ross Blyth</a> ugotovil, da včasih korelacije ne izginejo, temveč se obrnejo. Tedaj s povprečenjem po celotni populaciji pridemo do sklepa, ki ni resničen. Pojav je poimenoval Simpsonov paradoks, čeprav pri njem ni nič protislovnega — je zgolj tako neintuitiven, da se zdi človeškim možganom nemogoč. Pravilneje ga zato imenujemo Simpsonov obrat.<br>Z njim so se odtlej ukvarjali številni statistiki, ki danes dobro razumejo, kdaj se pojavi, kaj pomeni in kako pravilno interpretirati rezultate. Simpsonov paradoks tudi ni napaka statistike, temveč preprosto dejstvo, da za pravilno statistično obravnavo potrebujemo razumevanje pojava, ki ga analiziramo.</p><blockquote><strong>Preprosto povprečenje in računanje odstotkov ni le neuporabno, temveč izkrivi sklepe.</strong></blockquote><h3>Od Tokia do Teksasa</h3><p>Simpsonov obrat se pojavi, kadar na populacijo vpliva neka tretja spremenljivka, na katero pri analizi nismo pomislili. Čeprav mora za njegov obstoj veljati nekaj pogojev, nikakor ne gre za statistično kurioziteto, ki bi se v resničnem življenju pojavljala redko. Nasprotno, nekateri statistiki pravijo, da bo zaradi čedalje bolj heterogenih družb postajal celo pogostejši.</p><p>Neškodljiv primer si lahko ogledamo na olimpijskih igrah, če analiziramo tekme slovenske košarkarske reprezentance v skupinskem delu. Če seštejemo vse mete na koš (za dve točki, trojke in proste mete), je Žiga Dimec zadel 54 odstotkov metov (7 od 13), Zoran Dragić pa 57 odstotkov (20 od 35). A če uspešnost razčlenimo na tekme, je statistika drugačna. Proti Argentincem je imel Dimec 37,5-odstotni met (3/8), Dragić pa 33-odstotnega (4/12). Na drugi tekmi je Dimec vrgel enkrat in zadel (100 %), medtem ko je bil Dragić 75-odstoten (12/16). Na tretji tekmi je Dimec metal 75-odstotno (3/4), Dragić pa 57-odstotno (4/7). Dimec je bil na vsaki tekmi natančnejši, toda agregirano po vseh tekmah je Dragić zadel večji odstotek metov. To je seveda zgolj statistična zanimivost, ki ne pove kaj dosti o igri posameznega igralca, saj ima košarka cel kup elementov. Dobro pa pokaže, da moramo biti previdni.</p><p><strong>Lahko pa ima Simpsonov obrat zelo škodljive vplive, če ga ne prepoznamo.</strong> V minulem desetletju se je v ZDA vnela živahna razprava o kakovosti izobraževalnega sistema. Leta 2009 so pri naravoslovju osmošolci iz Teksasa na nacionalnih testih dosegli v povprečju 150 točk, osmošolci iz Wisconsina pa 157. Podobni rezultati so bili tudi pri drugih predmetih, po čemer so nekateri sklepali, da bi morali v Teksasu uvesti čim več prijemov iz očitno kakovostnejšega Wisconsina. In se zmotili.</p><iframe src="https://cdn.embedly.com/widgets/media.html?src=https%3A%2F%2Fwww.youtube.com%2Fembed%2FebEkn-BiW5k%3Ffeature%3Doembed&amp;display_name=YouTube&amp;url=https%3A%2F%2Fwww.youtube.com%2Fwatch%3Fv%3DebEkn-BiW5k&amp;image=https%3A%2F%2Fi.ytimg.com%2Fvi%2FebEkn-BiW5k%2Fhqdefault.jpg&amp;key=a19fcc184b9711e1b4764040d3dc5c07&amp;type=text%2Fhtml&amp;schema=youtube" width="854" height="480" frameborder="0" scrolling="no"><a href="https://medium.com/media/20405f1d882c31c586b9c4796feb66e1/href">https://medium.com/media/20405f1d882c31c586b9c4796feb66e1/href</a></iframe><p>Učenci niso monolitna gmota. Uspešnost na ameriških standardiziranih testih je zaradi kompleksnih socioekonomskih dejavnikov korelirana z rasno oziroma etnično pripadnostjo. Razčlenimo. V Teksasu so beli učenci v povprečju dosegli 167 točk, v Wisconsinu pa 165. Temnopolti so v Teksasu dosegli 133 in v Wisconsinu 120 točk. Latinoameričani so v Teksasu dosegli 141 točk, v Wisconsinu pa 134. Osmošolci z azijskimi koreninami so v Teksasu dosegli 170 točk, v Wisconsinu pa 152. Vsaka skupina je bila v Teksasu uspešnejša. V Wisconsinu je skupno povprečje višje preprosto zato, ker ima drugačno etnično sestavo, predvsem več belcev.</p><p>Iz podatkov pa ni možno sklepati, da je njihov izobraževalni sistem boljši — morda je bil celo slabši. To seveda ne pomeni, da so azijski učenci pametnejši od temnopoltih. Obstaja cela vrsta socioekonomskih razlogov, zakaj se dosežki v šolah tako zelo razlikujejo med rasami, kar ameriški statistični urad seveda ve in zato objavlja rezultate tudi ločeno. Kateri graf in kakšno utemeljitev pa bi pokazal politik, je verjetno odvisno od tega, kaj zagovarja.</p><blockquote><strong>Pri paradoksu oziroma obratu določene korelacije izginejo, če povprečimo celotno populacijo, namesto da bi analizirali posamezne podskupine posebej.</strong></blockquote><h3>»Paradoksov« je več</h3><p><strong>Simpsonov paradoks je zgolj najočitnejša in najbolj didaktična past, ki preži na rokohitrsko premetavanje številk in odstotkov, še zdaleč pa ne edina.</strong> Vzemimo primer, ki ni Simpsonov paradoks, a je prav tako neintuitiven. Predstavljajmo si — pri čemer vsaka podobnost z resničnimi dogodki ni naključna — da človeštvo napade nova bolezen. Zavoljo ilustrativnosti predpostavimo, da vsi okuženi potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Leto pozneje človeštvo razvije cepivo, ki z 90-odstotno učinkovitostjo preprečuje okužbo. To pomeni, da če imamo dve enaki skupini in eno cepimo, druge pa ne, bo v prvi 90 odstotkov manj primerov bolezni.</p><p>Pol leta pozneje je na prvi strani časnika naslov <em>Polovica hospitaliziranih kljub cepljenju</em>. Mikavno bi bilo planiti k zaključku, da cepivo ne deluje, a za kakršenkoli sklep manjka ključen podatek, koliko ljudi se je cepilo. Če se je cepilo 91 odstotkov ljudi, je pri 90-odstotni učinkovitosti cepiva matematično dejstvo (v idealiziranem modelu), da bo polovica okuženih iz skupine cepljenih. Morda to ni intuitiven rezultat, a se da razmeroma enostavno in neizpodbitno izračunati. To pa ne pomeni, da cepivo ne deluje. V takem primeru bi bilo v bolnišnicah 91 odstotkov cepljenih in 9 odstotkov necepljenih (enako kot delež v populaciji). Tako pa je zgolj 9 odstotkov necepljenega prebivalstva prispevalo kar polovico hospitalizacij.</p><p>Statistika in sklepi se še dodatno zapletejo, če vključimo različen potek bolezni v različnih starostnih skupinah, različno učinkovitost cepiv in različno precepljenost različnih starostnih skupin. Vse to nas zlahka zapelje v popolnoma napačne sklepe, čeprav imamo na voljo vse podatke.</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*t76kFUse5zapHEBwDer3cg.png" /></figure><p><strong>Zadnji aktualni primer je statistika hospitalizacij zaradi covida v Izraelu, ki je po internetu krožila v različnih sporočilih kot »dokaz«, da cepljenje ne deluje.</strong> Po uradnih podatkih je bilo 15. avgusta v Izraelu skoraj 60 odstotkov hospitaliziranih cepljenih. Kasneje je širši javnosti profesor biostatistike s pensilvanske univerze Jeffrey S. Moris v <a href="https://www.covid-datascience.com/post/israeli-data-how-can-efficacy-vs-severe-disease-be-strong-when-60-of-hospitalized-are-vaccinated">dolgem poljudnem članku</a> pojasnil, da se sklepi povsem spremenijo, če upoštevamo še naslednje dejavnike: visoka precepljenost, neenakomerna precepljenost po starosti, tako rekoč stoodstotna precepljenost starejših, zanemarljiva precepljenost mladih, značilno različen potek bolezni pri starejših in mlajših. Pravilna analiza pokaže, da so cepiva še vedno zelo učinkovita.</p><blockquote><strong>Epidemija covida je kompleksen pojav, pri katerem smo vsakodnevno bombardirani s podatki, številkami in statistiko iz najrazličnejših virov. Medtem ko surovim številkam kaj dosti ne moremo oporekati, je pri izpeljavah in preračunih potrebna dobršna mera previdnosti. Tudi na internetu najdemo diamante, če jih znamo poiskati in obrusiti, torej razumeti, a to zahteva obilico časa, znanja in izkušenj. Epidemiologi in statistiki v uradnih institucijah, ki se s tem početjem ukvarjajo vso kariero, so zagotovo prijaznejši verodostojen vir.</strong><br><em> — — — <br>Dr. Matej Huš je kot znanstveni sodelavec zaposlen na Kemijskem inštitutu.</em></blockquote><p><em>Članek je bil prvič objavljen v Delu 2. 9. 2021.</em></p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=4fd9c154086e" width="1" height="1" alt=""><hr><p><a href="https://medium.com/sledilnik/ko-u%C4%8Dinkovita-cepiva-naletijo-na-statisti%C4%8Dni-paradoks-4fd9c154086e">Ko učinkovita cepiva naletijo na statistični paradoks</a> was originally published in <a href="https://medium.com/sledilnik">sledilnik</a> on Medium, where people are continuing the conversation by highlighting and responding to this story.</p>]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Kateri dejavniki vplivajo na odnos do cepljenja?]]></title>
            <link>https://medium.com/sledilnik/kateri-dejavniki-vplivajo-na-odnos-do-cepljenja-91e9a8b0bdce?source=rss----e6550030cf69---4</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/91e9a8b0bdce</guid>
            <category><![CDATA[sledilnik]]></category>
            <category><![CDATA[ozadja]]></category>
            <category><![CDATA[vaccination]]></category>
            <category><![CDATA[covid19]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Sledilnik.org]]></dc:creator>
            <pubDate>Mon, 10 May 2021 08:04:21 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2021-05-14T19:17:55.185Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<h4>Prvi del rezultatov mednarodne raziskave o počutju in odnosu do cepljenja med pandemijo covid-19 (POCP)</h4><p><strong>Na odnos do cepljenja najbolj vplivata zaskrbljenost zaradi možnosti stranskih učinkov in dvom v varnost cepiva</strong></p><p>Predstavljamo prvi del rezultatov mednarodne raziskave, v kateri smo (še) necepljene osebe spraševali o odnosu do cepljenja in cepiv proti covid-19 in na sploh. Ko bodo tudi v drugih državah zaključili s pripravo podatkov, bomo opravili podrobnejše primerjalne analize, ki nam bodo dale celostno in pravo sliko o stališčih o cepljenju ter njihovi povezanosti s psihofizičnim počutjem in različnimi socio-demografskimi značilnostmi.</p><p>V Sloveniji je zbiranje podatkov potekalo od 16. do 23. aprila 2021, in sicer je spletno anketo prek panela <strong>JazVem</strong> izvedlo podjetje <a href="https://www.valicon.net/">Valicon</a>. Med panelisti, ki so se odzvali, je bilo 381 oseb (27 %) že cepljenih, zaradi česar niso ustrezali pogoju za sodelovanje. Z izpolnjevanjem vprašalnika je nadaljevalo le 1042 oseb, ki (še) niso bile cepljene.</p><p>V tem prispevku povzemamo nekaj ključnih ugotovitev te raziskave pri nas:</p><ul><li>Za 29 % vprašanih je bilo obdobje zadnjih 12 mesecev dokaj ali zelo težko. Še nekoliko več (36 %) pa jih je obdobje zaprtja javnega življenja doživljalo kot dokaj ali zelo težko.</li><li>Od začetka epidemije je bilo 23 % vprašanih okuženih z virusom Sars-CoV-2. Pri 41 % okuženih učinki niso bili resni, pri 20 % so bili nekoliko resni, pri 31 % zmerno resni in pri 7 % zelo ali izredno resni.</li><li>Dobra polovica vprašanih je zaradi virusa vsaj “zmerno zaskrbljena” (9 jih zelo in 2 % izredno), medtem ko je četrtina le nekoliko zaskrbljena, slaba četrtina (24 %) pa zaradi virusa sploh ni zaskrbljena.</li><li>Kot prikazuje slika 1, se večini zdi najbolj zaskrbljujoč dejavnik morebitnih nepoznanih, nepredvidenih ali neodkritih učinkov cepiv. Kar 81 % vprašanih je označilo, da jih “vsaj nekoliko” skrbijo nepoznani učinki cepiv v prihodnosti. Podobno je tudi pri strinjanju s trditvijo, da se lahko pri cepljenju pojavijo problemi, ki jih morda še nismo odkrili (78 %), in skoraj dve tretjini (66 %) jih meni, da cepiva lahko povzročijo nepredvidene probleme pri otrocih.</li><li>Nekoliko nižje, a še vedno visoko (med polovico in dvema tretjinama) je strinjanje s trditvijo o zavajanju in dobičkih podjetij ter različnih avtoritet v nasprotju s koristmi za ljudi. Pri tem je najvišje strinjanje s trditvama, da cepiva farmacevtskim podjetjem prinesejo veliko dobičkov, nimajo pa pozitivnih učinkov na običajne ljudi (64 % vprašanih vsaj nekoliko soglaša), in da avtoritete promovirajo cepljenje zaradi tehničnih dobičkov, ne zaradi zdravja ljudi (63 %); nekaj več kot polovica (54 %) je tudi prepričanih, da pomenijo programi za cepljenje veliko zavajanje.</li></ul><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*6hEOYUk9nnUjKDiuqjOYnA.png" /><figcaption>Slika 1: Soglašanje s trditvami o negativnih učinkih cepljenja</figcaption></figure><ul><li>Tri trditve v sklopu opisujejo pozitivne učinke cepljenja, zato jih prikazujemo ločeno, na sliki 2. V primerjavi z negativnimi učinki so stopnje strinjanja tu nizke. Le četrtina (vsaj nekoliko) soglaša s trditvijo, da se po cepljenju počutijo varno, in tretjina (33 %) se počuti zaščiteno. Nizko je tudi zanašanje na to, da bodo cepiva zaustavila resne infekcijske bolezni (38 %). Pri tem je petina ali manj nevtralnih, torej takih, ki niti soglašajo niti ne soglašajo z idejo o zaščitni vlogi cepiv (med 14 in 23 %).</li></ul><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*tAmF6Oga0bO9ZNCdmq5G0Q.png" /><figcaption>Slika 2: Soglašanje s trditvami o pozitivnih učinkih cepljenja</figcaption></figure><ul><li>Skoraj 37 % vprašanih (vsaj nekoliko) soglaša s trditvijo, da se bodo cepili, če bo cepivo proti covidu-19 na voljo in jim bo to priporočeno, medtem ko je 16 % neopredeljenih, skoraj polovica (47 %) pa jih (vsaj nekoliko) ne soglaša.</li><li>Slika 3 prikazuje odstotke soglašanja po starostnih kategorijah: pripravljenost za cepljenje je najnižja pri starostni skupini od 30 do 44 let. Pri interpretaciji rezultatov za starostno skupino 60–75 let je treba upoštevati, da je pri tej skupini višji delež že cepljenih in ti niso sodelovali v anketi.</li></ul><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*GS1TJfTu1wNvtRkm8RtTWA.png" /><figcaption>Slika 3: Soglašanje s trditvijo o nameri cepljenja</figcaption></figure><ul><li>Slika 4 prikazuje, da bi več kot dve tretjini (68 %) najraje izbralo Pfizer, tik za tem je Moderna (66 %), precej visoko sta tudi Sputnik (57 %) in J&amp;J (52 %), najmanj pa bi jih izbralo cepivo AstraZeneca (31 %).</li></ul><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*3r5iCpExqVMNOWnkPPYkzA.png" /><figcaption>Slika 4: Priljubljenost različnih znamk cepiv</figcaption></figure><ul><li><strong>Pri 81 % vprašanih na odnos do cepljenja pomembno vpliva zaskrbljenost zaradi mogočih stranskih učinkov in pri 77 % varnost cepiva (slika 5).</strong></li><li>Pri dveh tretjinah (67 %) vprašanih je med glavnimi zadržki to, da je cepivo novo, zato bi si želeli najprej videti, kako cepiva delujejo pri drugih ljudeh.</li><li><strong>62 % vprašanih se je izreklo, da ne zaupa vladnim zagotovilom o varnosti in učinkovitosti cepiva.</strong></li><li>Za dobro polovico (51 %) je pomemben razlog prepričanje, da cepivo ne bo delovalo.</li></ul><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*kVF7HqtJtpkjxoyuT7kmGg.png" /><figcaption>Slika 5: Razlogi, ki vplivajo na odnos do cepljenja</figcaption></figure><p>Vprašalnik je vključeval še vprašanja o zadovoljstvu z življenjem na splošno, o fizičnem in psihičnem počutju, lestvico simptomov depresivnosti, anksioznosti in stresa, vprašanja o viru informacij o cepljenju, stopnjo religioznosti ter druge demografske podatke. Ko bodo tudi v drugih državah (Romuniji, na Madžarskem in na Poljskem) zaključili s pripravo podatkov, bomo opravili podrobnejše primerjalne analize.</p><blockquote><strong>Povzetek: </strong>Čeprav je t<strong>ri četrtine vprašanih vsaj nekoliko zaskrbljenih zaradi virusa, skoraj polovica vprašanih trenutno izraža večjo ali manjšo nepripravljenost za cepljenje, če jim bo to ponujeno in priporočeno</strong>. Med razlogi za zadržanost do cepljenja prevladujeta strah pred morebitnimi stranskimi učinki in zaskrbljenost zaradi varnosti cepiva.</blockquote><p><strong>*Podrobneje o vzorcu: </strong>Uporabljen je bil spletni panel Jazvem.si, eden prvih in hkrati največji spletni panel v Sloveniji, ki zagotavlja reprezentativne vzorce. Več kot tri četrtine udeležencev je bilo v panel vključenih po principu verjetnostnega vzorčenja. Sodelovanje je bilo prostovoljno in ni vključevalo nagrade. Podatki so uteženi tako, da se vzorec na podlagi demografskih značilnosti ujema s populacijo. Rezultati predstavljajo stališča in mnenja v okviru določenega anketnega vprašalnika, kar je skupaj s stopnjo sodelovanja in velikostjo vzorca potrebno upoštevati pri njihovem razumevanju.</p><p><strong>Velikost vzorca</strong>: K sodelovanju je bilo povabljenih 3143 panelistov, starih od 18 do 75 let, odzvalo pa se jih je 1423 (45 %). Od tega jih je bilo 381 (27 %) že cepljenih, zato niso ustrezali merilom za sodelovanje. Tako je vprašalnik v celoti izpolnilo 1042 oseb.</p><p><strong>Avtorji: </strong><a href="https://innorenew.eu/sl/employee/ana-slavec/">Ana Slavec</a>, Mojca Šoštarič Zvonar in <a href="https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/pedagogi/kartica/janez-stebe/">Janez Štebe</a>.</p><p>Hvala podjetju <a href="https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/">Valicon</a> za zbiranje in pripravo podatkov ter ekipi Sledilnik COVID-19 za pomoč pri prevajanju, testiranju in jezikovnem pregledu vprašalnika ter tega prispevka.</p><p><a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/donate">Sledilnik je znanstvena skupnost, ki nudi javne in prosto dostopne informacije ter analize za vse — <strong>za boljši danes in jutri vseh nas</strong>.</a></p><p>Prizadevanja naše prostovoljne skupnosti za objavo in analizo podatkov na kritičnih področjih družbenega delovanja lahko podprete z deljenjem objav ali s prispevki: h<a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/donate">vala, ker vam ni vseeno!</a></p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=91e9a8b0bdce" width="1" height="1" alt=""><hr><p><a href="https://medium.com/sledilnik/kateri-dejavniki-vplivajo-na-odnos-do-cepljenja-91e9a8b0bdce">Kateri dejavniki vplivajo na odnos do cepljenja?</a> was originally published in <a href="https://medium.com/sledilnik">sledilnik</a> on Medium, where people are continuing the conversation by highlighting and responding to this story.</p>]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Kapljice ali aerosoli — je razlika sploh pomembna?]]></title>
            <link>https://medium.com/sledilnik/kapljice-ali-aerosoli-je-razlika-sploh-pomembna-c553499bf3b7?source=rss----e6550030cf69---4</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/c553499bf3b7</guid>
            <category><![CDATA[covid19]]></category>
            <category><![CDATA[ozadja]]></category>
            <category><![CDATA[sledilnik]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Sledilnik.org]]></dc:creator>
            <pubDate>Fri, 30 Apr 2021 19:41:15 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2021-04-30T19:41:15.305Z</atom:updated>
            <content:encoded><![CDATA[<h3>Kapljice ali aerosoli — je razlika sploh pomembna?</h3><h4>Kako se širi virus — in kako to vpliva na naše ravnanje</h4><p>V zadnjem času v strokovni in medijski sferi prihaja do vse več polemik v zvezi s prenosom virusa SARS-Cov-2, ki ob okužbi lahko povzroči, da zbolimo z boleznijo COVID-19. Strokovnjaki z več področij, ki so ključna za razumevanje tematike, se strinjajo ter na podlagi znanstvenih dokazov zelo dobro ilustrirajo, da se respiratorni virusi ne širijo pretežno kapljično, kot se je domnevalo do sedaj, ampak se v resnici prenašajo preko zraka z aerosoli.</p><p>Ko človek kašlja, kiha, glasno govori, poje itd., proizvaja izločke, ki ob okužbi z virusom vsebujejo tudi virusne delce. Ti izločki so lahko različnih velikosti in imajo zaradi tega različne lastnosti, v grobem jih delimo na kapljice ter aerosole.</p><figure><a href="https://www.esmagazine.com/articles/100453-accepting-airborne-transmission-of-sars-cov-2-our-greatest-fear-and-greatest-opportunity"><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/900/0*1smOqI-RNXJFJVTC" /></a><figcaption>Risba: Alan Guazzoni via esmagazine.com</figcaption></figure><p>Kapljice so večje (&gt;50 μm) in težje, zato v zraku ostanejo največ 10 do 15 sekund, preden zaradi težnosti padejo na tla, aerosoli pa so manjši (&lt;5 μm) in se lahko gibljejo z zrakom ure in ure. Za kapljični prenos velja, da se lahko zgodi le ob tesnem stiku (nekaj časa na razdalji do 2 m), medtem ko aerosole z virusnimi delci lahko vdihnemo tako ob tesnem stiku (do 2 m), ob ugodnih pogojih v zaprtih prostorih pa tudi na daljše razdalje, in/ali ko je okužena oseba že zapustila prostor.</p><p><strong>Razlika je pomembna, saj vpliva na to, kako zaznavamo nevarnost okužbe in kaj lahko proti temu storimo. Zato smo se odločili, da predstavimo najbolj zgovorne in nazorne znanstvene argumente o tem, da se okužba s covid-19 zgodi — po zraku in na razdaljo.</strong></p><h3><strong>10 znanstvenih razlogov v podporo argumentu, da se SARS-CoV-2 širi aerogeno</strong></h3><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*VYcjbM038SjxK_ZjDk7RBw.png" /><figcaption>Ten scientific reasons in support of airborne transmission of SARS-CoV-2 (Trisha Greenhalgh, Jose L Jimenez, Kimberly A Prather, Zeynep Tufekci, David Fisman<br>Robert Schooley).</figcaption></figure><p>V ugledni reviji s področja medicine The Lancet je bil pred kratkim objavljen<a href="https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(21)00869-2/fulltext"> recenziran (peer-reviewed) komentar</a>, ki predstavi 10 temeljnih argumentov za trditev, da se virus SARS-CoV-2 širi primarno z aerosoli.</p><ol><li>Podrobna analiza <strong>veliko superprenašalskih dogodkov, </strong><a href="https://www.nature.com/articles/d41586-021-00460-x"><strong>ki poganjajo epidemijo</strong></a><strong>,</strong> je pokazala, da je edino logično pojasnilo zanje aerogeni prenos, medtem ko avtorji pravijo, da še nikjer niso zasledili niti ene študije, ki bi potrjevala kapljični prenos.</li></ol><p><a href="https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/ina.12751"><strong>Študija skupka v pevskem zboru območja Skagit Valley (Washington, ZDA)</strong></a><strong>, </strong>objavljena 26. septembra 2020. V dveh in pol urah pevskih vaj se je kljub upoštevanju dveh metrov razdalje okužilo 52 od 60 zborovskih pevcev.</p><figure><a href="https://www.cdc.gov/mmwr/volumes/69/wr/mm6919e6.htm"><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/0*ND3381TdfeRl0guC.jpg" /></a><figcaption>High SARS-CoV-2 Attack Rate Following Exposure at a Choir Practice — Skagit County, Washington, March 2020</figcaption></figure><p>Avtorji sklepajo, da kapljični prenos v tako kratkem času (merilo za tesen stik pri kapljičnem prenosu je 15 minut znotraj razdalje 2 metrov) enostavno ni mogoč, saj ena sama oseba v tem času s kašljanjem/kihanjem ne more okužiti kar 52 oseb. V prid argumentom je tudi dejstvo, da se pri <a href="https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/02786826.2020.1812502">petju proizvaja izredno velika količina aerosolov</a>.</p><p><strong>2. Vse večje število primerov okužbe na razdaljo, brez kakršnegakoli stika med primarno in sekundarno okuženimi.</strong><br><a href="https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/27/5/21-0514_article">Hotel na </a><a href="https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/27/5/21-0514_article">Novi Zelandiji</a><a href="https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/27/5/21-0514_article">, namenjen karanteni</a>, kjer so na podlagi genetskega sekvencioniranja vzetih vzorcev ugotovili, da so okužbe povezane, čeprav osebe med seboj niso imele nobenega stika, kar pomeni, da so se okužbe zgodile tako, da se je virus prenesel z zrakom po zračnih poteh. Drugi primer, ki spada tudi pod prvo točko, je <a href="https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/27/6/21-0465_article">okužba v pevskem zboru v Sydneyju</a> (Avstralija), pri kateri so s sekvencioniranjem potrdili, da je okužena oseba prenesla virus na osebe, ki so stale v dvorani 15 metrov za njo (glej sliko).</p><figure><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/919/1*fu3TB_cNUajbBNHuntAufA.jpeg" /><figcaption>Slika prikazuje položaj okužene osebe ter sekundarno okuženih v dvorani.</figcaption></figure><p><strong>3. </strong><a href="https://jamanetwork.com/journals/jamanetworkopen/fullarticle/2774707"><strong>30 do 50 % okužb povzročijo osebe brez simptomov</strong></a><strong>, kar pomeni, da nekateri okuženi širijo virus še pred pojavom simptomov –</strong> t.i. presimptomatski prenos; medtem ko se pri drugih simptomi sploh nikoli ne pojavijo – t.i. asimptomatski prenos. To je izredno pomembno, saj te osebe ne kašljajo in ne kihajo in zato ne izločajo omembe vrednega števila kapljic.</p><p><strong>4. </strong><a href="https://academic.oup.com/jid/article/223/4/550/6009483"><strong>Virus se vsaj 20-krat bolj učinkovito prenaša v notranjih prostorih</strong></a><strong>. </strong>Avtorji argumentirajo, da gravitacija na kapljice deluje popolnoma enako tako v notranjih prostorih kot zunaj. Uspešno širjenje virusa v prostorih lahko tako pojasni in opiše zgolj akumulacija aerosolov znotraj prostorov — predvsem ob zastajanju zraka ob neprimernem zračenju. Primerno in kakovostno prezračevanje izjemno zmanjša možnost za okužbo, kar (ironično) potrjujejo tudi pri SZO, saj so pred kratkim objavili <a href="https://www.who.int/publications/i/item/9789240021280">navodila za prezračevanje</a>. Ventilacija nima prav nobenega vpliva na kapljični prenos, lahko pa razredči koncentracijo aerosolov in v njih ujetega virusa v prostorih.</p><p><strong>5. </strong><a href="https://www.acpjournals.org/doi/full/10.7326/M20-7567"><strong>Študije iz zdravstvenih ustanov</strong></a><strong> potrjujejo, da so se zdravstveni delavci okuževali kljub doslednemu upoštevanju vseh ukrepov za kapljični in kontaktni prenos (kirurške maske, zaščita oči …).</strong> <a href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/1524265/">Kirurške maske so sicer zadovoljiva zaščita za kapljični prenos, vendar neprimerna zaščita pred aerogenim prenosom</a>, saj so za aerosole dokaj prepustne.</p><p><strong>6. Infektivni delci virusa so bili zaenkrat najdeni </strong><a href="https://www.ijidonline.com/article/S1201-9712(20)30739-6/fulltext"><strong>v zraku dveh bolnišnic</strong></a><strong> ter enega avtomobila</strong>. Poudarek: ošpice ter tuberkuloza sta dve od bolezni, za katere smo popolnoma prepričani, da se prenašata aerogeno, vendar niso v zraku nikoli odkrili infektivnih delcev z virusi, ki ju povzročata.</p><p><strong>7. </strong><a href="https://twitter.com/jljcolorado/status/1383566908797059078"><strong>Infektivne virusne delce so s PCR-testi potrdili pri vzorcih, odvzetih na filtrih prezračevalnih sistemov v več bolnišnicah</strong></a><strong>.</strong> Nesporno dejstvo je, da se ti infektivni virusni delci ne bi znašli tam, če ne bi potovali z gibanjem zraka v prostoru.</p><figure><a href="https://www.nature.com/articles/s41467-021-21918-6"><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/776/1*94vA1PLeomCvGYSctfBeyA.png" /></a><figcaption>Na sliki lahko vidimo pot gibanja aerosolov, ti namreč potujejo z zrakom v vse smeri in smer tudi spreminjajo, medtem ko kapljice iz vira lahko letijo le ravno dokler zaradi sile teže ne padejo na tla.</figcaption></figure><p><strong>8. </strong><a href="https://www.nature.com/articles/s41467-021-21918-6"><strong>Aerogeni prenos je bil dokazan v laboratoriju pri preizkusih z dihurji in hrčki</strong></a><strong>. </strong>Znanstveniki so dokazali okužbo prek zavitih cevi, kar je izredno močan argument za aerogeni prenos, saj se le aerosoli gibljejo z zrakom v vse mogoče smeri, medtem ko kapljice iz vira letijo ravno, brez zavijanja. Referenca iz zgodovine priča o podobnem <a href="https://www.atsjournals.org/doi/10.1164/arrd.1962.85.4.511">preizkusu, s katerim sta Richard Riley in William Wells leta 1961 dokazala aerogen prenos tuberkuloze</a> (po petdesetih letih zanikanja).</p><p><strong>9. Ne obstaja niti ena objavljena (recenzirana) študija, ki bi dokazala, da aerogeni prenos ni glavni način prenosa za Sars-CoV-2.</strong> Obstajajo sicer primeri, v katerih so si ljudje delili notranji zrak, a do okužbe ni prišlo. To se zlahka pojasni s kombinacijo primerne ventilacije in/ali <a href="https://www.pnas.org/content/118/14/e2016623118">prekomerno razpršenostjo</a>. Prekomerna razpršenost je povezana s superprenašalstvom in pomeni, da ne okužujejo vsi okuženi ljudje enako uspešno, ampak je za večino okužb odgovorno manjše število superprenašalcev.</p><p><strong>10. Avtorji prav tako izpostavljajo, da aerogene bolezni nimajo vedno izjemno visokega števila R0 – kot primer za to navajajo tuberkulozo, ki ima nižji R0 kot Sars-CoV-2 –, pa vendar nihče (več) ne dvomi v to, da se prenašajo aerogeno.</strong> <a href="https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0195670121000074?via%3Dihub">Poleg tega je R0 zelo nezanesljiva spremenljivka</a>, ki jo je težko natančno določiti. Predvsem zato, ker vemo, da <a href="https://wellcomeopenresearch.org/articles/5-67">nekateri ljudje virusa Sars-CoV-2 ne širijo, medtem ko ga drugi širijo toliko bolj uspešno</a>.</p><p>Veliko je dokazov in študij, ki potjujejo aerogeni prenos, medtem ko prepričljivih in utemeljenih študij za kapljični prenos nismo uspeli najti. <a href="https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/more/science-and-research/surface-transmission.html">Vse, kar obstaja, so študije, ki izključujejo prenos brez kontakta, torej prek površin</a> (fomiti).</p><p><strong>Maske in razdalja bodo še vedno ključne v preprečevanju okužbe, toda skrajni čas je, da kot ključni dejavnik upoštevamo tudi aerosolni prenos. Temu moramo prilagoditi vedenje v notranjih prostorih. Medtem ko bo zunaj razdalja z masko verjetno dovoljšna zaščita, bomo morali v notranjosti skrbeti za pravilno prezračevanje. Kar je v zraku, pač ni ljubezen. Zato zračimo, kar se le da. Tokrat bo resnično bolje, če bomo živeli na prepihu.</strong></p><p>Zbrala in uredila: <a href="https://twitter.com/ninnq">Nina Rolih</a>, podpora: Sledilnik.org<br>Prizadevanja naše prostovoljne skupnosti za objavo in analizo podatkov na kritičnih področjih družbenega delovanja lahko podprete z deljenjem objav ali s prispevki.</p><p><a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/donate">Tako nam boste pomagali ostati to, kar smo: znanstvena skupnost, ki nudi javne in prosto dostopne informacije ter analize za vse — <strong>za boljši danes in jutri vseh nas</strong>. Hvala, ker vam ni vseeno!</a></p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=c553499bf3b7" width="1" height="1" alt=""><hr><p><a href="https://medium.com/sledilnik/kapljice-ali-aerosoli-je-razlika-sploh-pomembna-c553499bf3b7">Kapljice ali aerosoli — je razlika sploh pomembna?</a> was originally published in <a href="https://medium.com/sledilnik">sledilnik</a> on Medium, where people are continuing the conversation by highlighting and responding to this story.</p>]]></content:encoded>
        </item>
        <item>
            <title><![CDATA[Ime česa je Sledilnik?]]></title>
            <link>https://medium.com/sledilnik/ime-%C4%8Desa-je-sledilnik-6a9f5371abae?source=rss----e6550030cf69---4</link>
            <guid isPermaLink="false">https://medium.com/p/6a9f5371abae</guid>
            <category><![CDATA[press]]></category>
            <category><![CDATA[covid19]]></category>
            <category><![CDATA[sledilnik]]></category>
            <dc:creator><![CDATA[Sledilnik.org]]></dc:creator>
            <pubDate>Thu, 22 Apr 2021 22:49:19 GMT</pubDate>
            <atom:updated>2021-04-22T22:49:19.647Z</atom:updated>
            <cc:license>http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/</cc:license>
            <content:encoded><![CDATA[<p>S pojavom epidemije covida-19 se je jasno pokazalo, da <strong>dobro upravljanje podatkov omogoča boljše obvladovanje zdravstvenih kriz</strong>, in ga kot enega ključnih stebrov odgovora na grožnjo rade izpostavljajo številne <a href="https://www.discoursemagazine.com/culture-and-society/2021/02/03/why-israel-leads-the-world-in-vaccinating-its-population/">uspešne države</a>. Hkrati pa je neustrezna uporaba podatkov negativno zaznamovala javni in parlamentarni diskurz v <a href="https://www.bmj.com/content/372/bmj.n717">manj uspešnih državah</a>. Dejstvo, da je v Sloveniji vzniknil družbeni fenomen, kot je Sledilnik, označuje predvsem uresničitev nekega potenciala, ki je vseskozi obstajal, vendar je na površje priplaval šele v stiski in je že na začetku delovanja začel dopolnjevati obstoječe organizacijske strukture v državi, ki so se skupaj s civilno družbo aktivno združile okoli njega.</p><figure><a href="https://www.delo.si/sobotna-priloga/ime-cesa-je-sledilnik/"><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*aPpizgQ0_RTxWHN5FHwQAA.png" /></a><figcaption>Delo, Sobotna priloga, 17.4.2021</figcaption></figure><p>Fascinantno je, da je Sledilnik spontano, takoj ob nastanku, privzel zelo moderno obliko upravljanja delovanja, saj je analitične, produkcijske in komunikacijske procese odprl za vse zainteresirane posameznike in organizacije. Zaradi visoke stopnje transparentnosti in učinkovitosti je hitro pridobil zaupanje javnosti in partnerjev. Napredne tehnologije pa so s pomočjo <a href="https://github.com/sledilnik">odprtokodnega repozitorija</a> in pametno zastavljenih licenc omogočile hitro vključevanje različnih interesnih skupin, ki so na podlagi odprte kode in dokumentacije ob polni informiranosti lahko takoj začele sodelovati, ne da bi rast organizacije zahtevala dodatne vire za notranjo in zunanjo komunikacijo.</p><p>Ni dvoma, da gre v Sloveniji pri Sledilniku za mejnik in presežek, če ga sodimo po obsegu nacionalnega analitičnega sodelovanja ter ažurnem in povednem izplenu medicinskih podatkovnih virov za zainteresirano javnost.</p><h3>Primeri podobnih praks so znani že dolgo</h3><p>V tujini lahko že dolgo opazujemo velike pospeške v analitični dejavnosti, ki nastanejo ob vzpostavitvi učinkovitega širokega skupnega upravljanja podatkovnih virov. Eden lepših primerov takega načina dela je <a href="https://www.ndr.nu/#/english">švedski register sladkornih bolnikov</a>, ki je začel delovati že pred petindvajsetimi leti in je že davno presegel toge okvire samostojnega podatkovnega vira, saj s širokim vključevanjem deležnikov in povezovanjem z drugimi podatkovnimi viri ponuja številne servise za bolnike, zdravstveno osebje, splošno javnost, odločevalce in raziskovalce. Uspešno pot in dosežke so opisali v <a href="https://www.ndr.nu/pdfs/20%20years%20of%20successful%20improvements_lowres_singelpage.pdf">priložnostni publikaciji</a>, v kateri je objavljen tudi zanimiv intervju s koordinatorko registra prof. Soffio Guðbjörnsdóttir.</p><figure><a href="https://www.ndr.nu/#/english"><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*Z7aIHumoO4LWFJDuqZgdhw.png" /></a></figure><p>Medtem ko res obsežna skupna analitična in aplikativna dejavnost tega registra s časom naglo narašča, pa prof. Guðbjörnsdóttir v intervjuju pove, da ni bilo vedno lahko. <strong>»Morda je bil največji izziv — poleg tega, da je register dejansko deloval — izobraževanje ljudi o moči sistema in njegovem potencialu za izboljšanje ravni oskrbe pacientov. Pomemben del tega je bil pokazati, da ni šlo le za še en register, v katerega bi se vnesli podatki osebe, ki bi nato izginili in ostali nedostopni. NDR [Nacionalni register diabetesa] je bil ustanovljen kot vir, ki ga lahko uporabljajo in do njega dostopajo vsi.« </strong>To je zanimiva ocena o ključu za uspešnost pri uporabi podatkov, ki razbijanje predsodkov o podatkovnih virih in uspešnost pri zagotavljanju občutka vključenosti postavi pred samo tehnično izvedbo.</p><h3>Predsodki, ki preprečujejo premik v pravo smer</h3><p>Eden najpogostejših predsodkov in neproduktivnih argumentov v razpravah o vzrokih slabe izrabljenosti podatkovnih virov se kaže v stalnem izpostavljanju kadrovske in finančne nezadostnosti znotraj posamezne ustanove. Danes si verjetno zlahka predstavljamo, kakšna bi bila informiranost slovenske javnosti o poteku epidemije covida-19 brez sledilnika. Podobno bi se najverjetneje končal tudi poskus ugibanja o tem, kakšen bi bil vsakodnevni analitično-informacijski izkupiček za Slovence v zgodnjih obdobjih epidemije, če bi se tega izziva na državni ravni lotili s poskusom kadrovskih in finančnih okrepitev le ene ustanove s seznama obstoječih, ta pa bi svojo dejavnost temeljila na za ostale deležnike zaprtih analitičnih postopkih.</p><p>Pogosto se v tej navezi pojavlja tudi predsodek, da varnost posebej občutljivih osebnih podatkov ne omogoča direktnega in učinkovitega analitičnega sodelovanja, saj lahko le ena ustanova dela z osebnimi podatki zaradi zagotavljanja varnosti, kar pa je argument, ki je že dolgo presežen z uspešnimi primeri.<strong> Izgovori glede omejujoče zakonodaje, ki domnevno zavira sodelovanje, pa so največkrat prav to — izgovori.</strong></p><h3>Da se tudi drugače</h3><p>Vodja švedskega registra glede dolgoročne finančne vzdržnosti in trajnega zagotavljanja lastne učinkovitosti v intervjuju ugotavlja: <strong>»Register ni drag. Seveda je potrebna finančna podpora, vendar to ni bistveno. Na Švedskem je register del klinične oskrbe, zato mislim, da financiranje v prihodnosti za nas ne bo težava.«</strong> Če je občutek majhne teže finančnega bremena delno posledica relativne razlike v finančni moči Švedske v primerjavi z revnejšimi državami, pa sem ob spoznavanju sistemov za upravljanje podatkovnih virov različnih držav lahko opazoval zelo velike razlike v izkupičku podatkovnih virov tudi med zelo razvitimi državami oziroma med državami s primerljivimi proračuni.</p><p>Tudi med pogovori s prof. Guðbjörnsdóttir na mednarodnih strokovnih srečanjih sem dobil vtis, da finančni vidik pri njih ni bil ključen za spremembo in da gre pri njeni oceni za pristen občutek, ki nastane ob realno veliki finančni učinkovitosti za sodelujoče v absolutnem smislu. Zdi se, da se ključ uspešnosti skriva v pravilno/pošteno postavljenih pogojih širokega sodelovanja, ki pospešijo racionalizacijo kapacitet, ker pri takih pogojih različni deležniki želijo sodelovati in so v koordinaciji učinkoviti pri doseganju svojih ciljev.</p><h3>Občutljivi osebni podatki so »odprti« neučinkovito</h3><figure><a href="https://podatki.gov.si/"><img alt="" src="https://cdn-images-1.medium.com/max/1024/1*HhKbaruSETQX9T1TwpNLUQ.png" /></a><figcaption>Odprti podatki Slovenije — OPSI</figcaption></figure><p>V današnjem času, ko se podatki v digitalni obliki vsepovsod množijo dobesedno eksponentno, lokalne ekipe upravljavcev zaprtih podatkovnih virov z vsakim dnevom postajajo vse bolj nezadostne, ker količina lokalnih podatkovno-analitičnih kapacitet ne dohaja razrasta količine podatkov in se s časom ta razkorak le še povečuje. Sodelovanje med ustanovami vsaj delno omogoča <a href="https://podatki.gov.si/">pobuda odprtih podatkov</a>, ki včasih omogoča polno odprtje primarnega vira in ob pravilni uporabi tudi enostavno vključevanje ostalih deležnikov. V primeru občutljivih podatkov pa trenutni koncept odprtih podatkov ne zadošča za odpravo nevšečnosti, ki so povezane z zaprtimi podatki.</p><p>Ozko grlo razvoja s trenutno uporabljanimi metodologijami pogosto predstavlja zanašanje na lokalne podatkovno-analitične kapacitete upravljavca, navadno pa so pridružene tudi težave s transparentnostjo obdelave podatkov, ki je potrebna za pripravo »odprtih podatkov«. Sledilnik je med zadnjim kratkim protestom skušal opozoriti prav na to anomalijo, ki povzroči, da morajo deležniki z <a href="https://medium.com/sledilnik/zakaj-razlike-v-%C5%A1tevilu-umrlih-3-del-9a1d740daf82">dodatnimi analizami</a> ugibati o obdelavi podatkov v ustanovi upravljavca do stopnje »odprtih podatkov« in hkrati obtičijo pred <a href="https://medium.com/sledilnik/tragedija-nekih-podatkov-e3f982c66e6c">premajhnimi lokalnimi podatkovno-analitičnimi kapacitetami</a> upravljavcev.</p><p>To se dogodi kljub temu, da imajo nekateri zunanji deležniki lastne kapacitete, s katerimi bi lahko dopolnil obstoječe kapacitete upravljavca, če bi za to obstajali uporabni mehanizmi. Oba opisana pojava sta posledica hitrega kopičenja potencialno široko uporabnih podatkov, ki pa zaradi trenutno uporabljanih pristopov k upravljanju podatkovnih virov realno ostajajo pretežno zaprti.</p><h3>Sledilnik je v prvi vrsti komunikacijska platforma</h3><p>Sledilnika ne smemo soditi le po njegovem končnem izkupičku glede ustvarjanja in urejanja podatkov, objavljanja številnih informativnih vsebin, modeliranja napovednih in drugih modelov ter izdelave učinkovitih vizualizacij podatkov, saj v tem kontekstu zaradi relativne zaprtosti podatkovnih virov v Sloveniji ni dosegel polnega potenciala. Predvsem ga moramo ceniti kot obliko zelo učinkovitega povezovalnega orodja, s katerim so se v skupno podatkovno-analitično dejavnost učinkovito povezali številni partnerji (ustanove in posamezniki) in izkoristili svoj skupni potencial.</p><p>Danes so znani moderni vatli za oceno podatkovnih virov v zdravstvu (npr. <a href="https://jme.bmj.com/content/early/2020/03/27/medethics-2019-105948">PEIPA</a>), dodatno pa za spodbujanje širokega upravljanja podatkovnih virov z občutljivimi osebnimi podatki Slovenija že nekaj časa prejema <a href="https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/ehealth/docs/patient_registries_guidelines_en.pdf">evropska sredstva</a>. Obstajata tudi <a href="https://www.oecd.org/health/health-systems/health-data-governance.htm">jasna zavezanost</a> Slovenije znotraj OECD k načelni spremembi za učinkovito in odprto upravljanje podatkovnih virov ter evropska pobuda o <a href="https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_2049">skupnem evropskem podatkovnem prostoru</a> v zdravstvu. Hkrati se nezadržno približuje tudi bolj zavezujoča zahteva v obliki <a href="https://www.ipi.si/predlog-nove-uredbe-o-upravljanju-podatkov/">uredbe o upravljanju podatkov</a>, ki želi olajšati pretok in deljenje podatkov med različnimi sektorji in državami članicami EU. V tem kontekstu je morda pojav sledilnika prvi znanilec tega, da se lahko tudi v Sloveniji deležniki v večjem obsegu združijo pri učinkovitih upravljavskih ogrodjih in da smo na pragu ugodnega trenda.</p><h3>Učinkovito odprto upravljanje lahko omogoči širšo politično podporo</h3><p>Kot formo za širše skupno upravljanje z raznolikimi podatkovnimi viri več ustanov se v Sloveniji pogosto uporablja splošne delovne skupine (kjer so strokovnjaki iz naprednih podatkovnih metodologij običajno v manjšini), ki nimajo resnih formalnih pooblastil ali proračuna. Tako dejavnost v njih prevečkrat zaznamuje brezzoba <a href="https://old.delo.si/mnenja/blogi/posredovanja-uravnotezena-neuravnovesenost.html">uravnoteženost</a>, ki ne more preseči sistemskih anomalij, saj nimajo vzvodov, da bi lahko premaknili ovire v posameznih ustanovah.</p><p>Nujno je treba dodati, da je zakon o dostopu do informacij javnega značaja (<a href="http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336">ZDIJZ</a>), h kateremu se v sili občasno zatekamo za pridobivanje informacij in se pogosto omenja kot uporabna rešitev za odpiranje dostopa do podatkovnih virov, bolj parodija kot resna oblika moderne skupne uporabe podatkov, saj so postopki, povezani z ZDIJZ, izrazito v korist upravljavca nasproti prosilcu. <strong>Sodelovanje s pomočjo ZDIJZ seveda tudi ne dosega agilnosti, ki je potrebna za moderno obvladovanje podatkov.</strong></p><p>Če je oblika sodelovanja zastavljena tako, da rezultati skupne analitične aktivnosti izpolnijo potrebe različnih zainteresiranih deležnikov, se lahko zmanjša tudi problem zagotavljanja politične podpore za končne rešitve in financiranje, ker se za vključujočo rešitev zavzema večja skupina udeleženih, ki s tem racionalizirajo svojo dejavnost. Če pa predlagana oblika sodelovanja predvideva začasno zadostitev ciljev le ene ustanove, tak predlog težje dobi širšo politično podporo in hkrati spodbudi politična nasprotovanja izključenih, kar vodi v slabo učinkovitost. Slaba končna učinkovitost take zaprte investicije pa navadno spet zažene cikel, ki stalno kliče po večjem financiranju in kadrovskih potrebah znotraj ene ustanove.</p><blockquote>Odgovornost za trenutne obstoječe oblike nosijo predvsem tisti odločevalci, ki v današnjem času s togimi poslovnimi modeli podpirajo le upravljavca javnega podatkovnega vira, ki hkrati navadno vir upravlja na zaprti način, nič pa ga kljub javnemu financiranju ne zavezuje k resnemu odpiranju vira.</blockquote><h3>Kako sprožiti premik?</h3><p>Nemški filozof Peter Sloterdijk v knjigi <a href="https://www.wiley.com/en-us/Infinite+Mobilization-p-9781509518470"><em>Neskončna mobilizacija</em></a> pravi, da ob vedno novih orodjih za odgovore na aktualne izzive praviloma dosežemo nenačrtovane rezultate. Če danes ni več dvoma, da je Sledilnik pomemben in izviren element za povečevanje izkoriščenosti podatkovnih virov ob epidemiji, pa obstoječe strukture v slovenskem prostoru še vedno nimajo primernega formalnega prijemališča in okvirja, kamor bi se lahko Sledilnik danes formalno umestil in s tem polno izkoristil svoj potencial.</p><p><strong>Ali bo pojav Sledilnika sprožil pozitiven premik v Sloveniji tudi v prihodnje oz. po epidemiji?</strong> Take spremembe žal navadno ne nastanejo čez noč, vendar ima prof. Guðbjörnsdóttir verjetno prav, ko pravi, da za napredek potrebujemo kritično število ljudi, ki se zavedajo potenciala in pomena podatkov in hkrati tudi škode, ki nastaja ob tem, ko podatki ostajajo zaprti za zidovi. Javne ustanove in posamezniki, ki so sodelovali pri sledilniku, so z uporabnim rezultatom in s pozitivnim zgledom v kontekstu takega ozaveščanja glede na dane razmere svojo nalogo opravili z odliko.</p><p><strong><em>Iztok Štotl</em></strong><em> je član sledilnika in je bil kot zdravnik v preteklosti aktiven pri upravljanju podatkovnih virov v mednarodnem okolju.</em></p><p>Izšlo v Delu … <a href="https://www.delo.si/sobotna-priloga/ime-cesa-je-sledilnik/">https://www.delo.si/sobotna-priloga/ime-cesa-je-sledilnik/</a></p><p><strong>Viri:</strong></p><p><a href="https://www.ndr.nu/pdfs/20%20years%20of%20successful%20improvements_lowres_singelpage.pdf">NDR: 20 years of successful improvements (2016)</a></p><p><a href="https://www.ipi.si/predlog-nove-uredbe-o-upravljanju-podatkov/">Predlog nove Uredbe o upravljanju podatkov</a></p><img src="https://medium.com/_/stat?event=post.clientViewed&referrerSource=full_rss&postId=6a9f5371abae" width="1" height="1" alt=""><hr><p><a href="https://medium.com/sledilnik/ime-%C4%8Desa-je-sledilnik-6a9f5371abae">Ime česa je Sledilnik?</a> was originally published in <a href="https://medium.com/sledilnik">sledilnik</a> on Medium, where people are continuing the conversation by highlighting and responding to this story.</p>]]></content:encoded>
        </item>
    </channel>
</rss>